Raziskovalci so analizirali gensko ozadje pojava shizofrenije in ugotovili, da je za pojav shizofrenije odgovornih ogromno različnih genov, in ne samo eden.

Učinek placeba lahko pomembno prispeva k učinkovitosti kanabinoidov pri lajšanju bolečine v kliničnih preizkusih, temu pa verjetno botruje tudi pozitivna naravnanost medijskega poročanja o kanabinoidih, ne glede na njihovo dejansko učinkovitost.

Čeprav izsledki nakazujejo na obstoj tovrstne povezave, so potrebne obsežnejše raziskave.

Čeprav so novice o odobritvi novih zdravil sprva spodbudne, podrobnejši pregled izsledkov in postopkov v ozadju odpira številna vprašanja.

Ne le možgani, tudi celične kulture so se sposobne učiti.

Nedavni izsledki zavračajo učinkovitost sildenafila (Viagre) za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni, domnevno izkazano v predhodnji raziskavi.

Raziskovalci so preverjali, ali propranolol lahko pomaga pri obvladovanju posttravmatske stresne motnje.

Nedavna raziskava vzbuja dvom v serotoninsko razlago depresije, a strokovnjaki svarijo pred prekomernim poenostavljanjem.

Pojavnost nevroloških zapletov po cepljenju je bila med 132- in 617-krat manjša kot po akutni okužbi.

Majhni vzorci številnih nevroznanstvenih raziskav krnijo njihovo uporabno vrednost.

Glukokortikoidi so morda povezani s spremembami v beli možganovini, kar bi lahko delno razložilo njihove nevropsihiatrične stranske učinke.

Izsledki raziskave na miših orisujejo nov mehanizem, po katerem benzodiazepini lahko krnijo obstojnost sinaps in prispevajo h kognitivnim motnjam.

Izvleček ginka v primerjavi s placebom pri starejših z motnjami spomina ni zavrl kognitivnega upada.

Zdi se, da raznoliki ukrepi lahko zmanjšajo tveganje za poporodno depresijo, vendar ostaja potreba po nadaljnjih raziskavah.

Mikroodmerjanje psihedelikov samo po sebi verjetno nima učinkov, a je lahko pri uživalcih pomemben sprožilec učinka placeba.

Miške, ki so prejele sončni svetlobi podobne žarke, so se bolje odrezale pri učenju novih veščin in lažje priklicale v spomin že videne predmete.

Najstniki, ki se spopadajo z odvisnostjo, so ji bolj podvrženi tudi v odraslosti.

V raziskavi niso ugotovili povezave med uporabo amalgamskih zalivk in slabšim nevropsihološkim zdravjem.

Slikovne preiskave nudijo vpogled v osrednje živčevje bolnikov s COVID-19, vendar so raziskave pogosto pomanjkljivo zasnovane.

Tehnološke in funkcijske izboljšave so trem preiskovancem s poškodbo hrbtenjače omogočile hojo ob opori že prvi dan uporabe spodbujevalnika.

Izsledki obširne raziskave kažejo, da okužba z virusom Epstein-Barr verjetno pomembno prispeva k pojavu multiple skleroze.

Oksitocin pri otrocih in mladostnikih z motnjo avtističnega spektra ni izboljšal socialnega funkcioniranja.

Pri podganah lahko likvor prehaja iz lobanje v prebavila preko nosne votline. Kaj pa pri ljudeh?

… ki kljub obetavnim rezultatom ne nadomesti zdravega življenjskega sloga. 

Razvoj optogenetike je omogočil delno povrnitev vida pri slepi bolnici.

Za dolgi COVID so morda odgovorni mikro-strdki.

Raziskave kažejo, da daljše bivanje v vesolju povzroča izgubo možganskega tkiva.

Lahko materin glas ublaži izkušnjo bolečine pri nedonošenčkih?

Raziskovalci so preverjali obstoj povezave med poročano uporabo marihuane in pojavnostjo psihoze.

Lahko z zgodnjim posredovanjem ublažimo izražanje vedenjskih vzorcev, ki odstopajo od pričakovanih?

Za ustrezen razvoj možganov so pomembne razmere v katerih otrok odrašča, še posebej v prvih letih življenja.

Tehnološki napredki lahko paraliziranim bistveno izboljšajo kakovost življenja.

Organoidi so miniaturne strukture, ustvarjene v laboratorijskih pogojih, ki posnemajo zgradbo in delovanje organov.

Redno plesno udejstvovanje lahko upočasni poslabšanje simptomov in znakov Parkinsonove bolezni.

Obremenitve so botrovale slabšemu spancu in psihološkemu delovanju.

Izsledki raziskave kažejo, da k izgubi voha verjetno ključno prispeva vnetni odziv v vohalni sluznici.

Zdi se, da je za študente, ki so stresu posebej podvrženi, stik s terapevtskimi psi lahko koristnejši od programov za obvladovanje stresa.

Izsledki raziskave kažejo, da se alfa-sinuklein vpleta tudi v presnovo melanina.

Sta črevesni mikrobiom in depresija povezana?

Izsledki nedavne meta-analize kažejo primerljivo učinkovitost šentjanževke in nekaterih antidepresivov pri lajšanju simptomov blage do zmerne depresivne motnje.

Cepivo na osnovi virusnega vektorja se je pri miših izkazalo za učinkovito.

Raziskovalci so z uporabo novih metod pri miših dosegli dolgotrajno omilitev bolečine.

V ZDA je bilo nedavno odobreno novo zdravilo za zdravljenje nekaterih bolnikov z napredujočo mišično boleznijo.

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da se lahko pod določenimi pogoji uspešno sporazumevamo s spečimi posamezniki.

Raziskava, v kateri so kot približek človeške lobanje in možganov uporabili jajca, ponuja vpogled v škodo, ki jo lahko povzročijo različni udarci.

Kako se možgani ljudi, ki menijo, da so osamljeni, razlikujejo od možganov ljudi, ki tega občutka nimajo?

V majhni raziskavi je pri preiskovancih z depresivno motnjo razpoloženja, ki so prejeli psilocibin, prišlo do pomembnega izboljšanja.

Nov pristop, ki izkorišča nevrotropizem botulinusnega toksina, obeta učinkovitejše zdravljenje botulizma.

V raziskavi so ugotovili, da mikroglija pomembno prispeva k uravnavanju vzdražnosti živčnih celic.

Vemo, da vse živali spijo in da lahko zaradi pomanjkanja spanja umrejo. Nihče pa ne ve točno, zakaj je temu tako.

Izsledki obširne raziskave kažejo, da zgodnji kognitivni izzivi lahko pomembno prispevajo k počasnejšemu kognitivnemu upadu v starosti.

Bolezni živčevja so v svetovnem merilu vodilni vzrok invalidnosti in slabe kakovosti življenja ter drugi najpogostejši vzrok smrti.

Inzulin ni bil učinkovit pri preprečevanju napredka kognitivnega upada, a so zaradi tehničnih težav za trdnejše zaključke potrebne dodatne raziskave.

Hiter razvoj parkinsonizma pri manjšem številu bolnikov, okuženih s SARS-Cov-2, predstavlja eno novejših spoznanj o učinkih okužbe na živčni sistem.

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da lahko HIV vztraja v astrocitih bolnikov tudi ob jemanju terapije.

Onesnaženje zraka z izpusti iz prometa in industrijskih obratov verjetno lahko prispeva k razvoju nevrodegenerativnih bolezni.

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da hiter prekomeren porast krvnega sladkorja pri mladostnikih vodi v upad kratkoročnega prostorskega spomina.

Razprave o zavesti se odmikajo od vprašanja, ali ima poleg človeka zavedanje še katera druga živalska vrsta ter odpirajo vprašanja, katere živali se zavedajo in kako.

V nedavni raziskavi so raziskovalci pri telesno aktivnih miših v krvi določili snov, ki ugodno vpliva na spomin in število živčnih celic.

Čedalje bolj jasno postaja, da okužba s SARS-CoV-2 ne prizadene le pljuč, temveč lahko na različne načine prispeva tudi k slabšemu delovanju živčevja.

Čeprav na prvi pogled nimata dosti skupnega, so raziskovalci v nedavnih raziskavah ugotovili, da sta si morda bolj podobna, kot se zdi.

Prioni, bolezensko spremenjene beljakovine, ki povzročajo posebno vrsto nevrodegenerativnih bolezni, niso le v možganih, temveč tudi v zrklih bolnikov.