raziskovanje top glava

V rubriki Raziskovanje možganov bomo predstavljali povzetke novih objav iz raznolikih področij nevroznanosti, ki razkrivajo delovanje živčevja v zdravju in bolezni od molekularno-celične ravni do raziskovanja višjih spoznavnih funkcij.

Novice iz možganoslovja bodo povzetki svežih objav o zanimivih raziskavah. V skladu z načeli znanosti bodo ti rezultati morali prestati preizkus ponovljivosti skozi neodvisne raziskave drugih znanstvenikov preden bomo zanje lahko rekli, da preverjeno držijo in prispevajo k znanju.

Novice iz možganoslovja bomo v svojih povzetkih skušali na kratko umestiti v okvirje trenutnega znanja in jih opremiti s kritičnim komentarjem.

Včasih se bo izkazalo, da zaključki raziskav, ki smo jih povzeli, ne bodo vzdržali neodvisne preverbe in bodo čez čas ovrženi. Tudi o tem bomo poročali v novicah, saj to za znanost ne bo poraz. Ravno nasprotno – pomenilo bo, da znanstveno preverjanje domnev deluje in skozi spodbijanje neveljavnih razlag omogoča boljše razumevanje sveta in nas samih.

Več iz možganoslovja

Molekularne spremembe alfa-sinukleina niso zgolj znak bolezni

Čeprav je njegova prisotnost značilna za številne nevrodegenerativne bolezni, fosforilirani alfa-sinuklein v fizioloških razmerah verjetno prispeva k uravnavanju aktivnosti sinaps.

Ali obstajajo podtipi Alzheimerjeve bolezni?

Izsledki raziskave kažejo na obstoj petih pomembnih bolezenskih procesov, ki so pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo izraženi v različni meri.

Lahko z ultrazvokom izboljšamo prehod zdravil čez krvno-možgansko pregrado?

Zdravljenje z usmerjenim ultrazvokom lahko poveča prepustnost krvno-možganske pregrade za anti-amiloidna protitelesa.

Z najljubšo glasbo proti bolečini

Poslušanje posamezniku ljube glasbe vpliva na doživljanje eksperimentalne termične bolečine.

Posledice pogostih udarcev v glavo pri mladih športnikih

Bolezenske spremembe v zgradbi možganov se lahko pojavljajo tudi pri mlajših posameznikih, njihova povezava s klinično sliko pa še ni v celoti razjasnjena.

Celične spremembe pri zgodnji Alzheimerjevi bolezni

Spremembe v izražanju genov, aktivnosti in zastopanosti posameznih podtipov živčnih celic in glije lahko na različne načine prispevajo k napredovanju Alzheimerjeve bolezni.

Krmiljenje umetne okončine z možgani

Nedavno objavljena raziskava opisuje primer bolnice, pri kateri so z uporabo kostno-živčno-mišičnega umetnega uda izboljšali uporabnost okončine in kakovost življenja.

Spremembe črevesnega mikrobioma kot napovednik Alzheimerjeve bolezni

Odkloni od normalne sestave črevesnega mikrobioma so prisotni še pred pojavom simptomov Alzheimerjeve bolezni.

Vpliv akutnega srčnega infarkta na umske sposobnosti

Izsledki velike raziskave kažejo, da lahko srčni infarkt dolgoročno prispeva k hitrejšemu upadu umskih sposobnosti.

Umetniško izražanje pri zgodnji frontotemporalni demenci

Raziskovalci so pod drobnogled vzeli značilnosti delovanja možganov likovno ustvarjalnih bolnikov z demenco.

Možgansko žilje in Alzheimerjeva bolezen

Zdi se, da na lastnosti odseka možganskega žilja vplivata tako nahajališče kot prisotnost bolezni.

Sedeč življenjski slog in tveganje za depresijo

V raziskavi so ugotovili, da je pasivno sedenje povezano z večjim tveganjem za razvoj depresije. Podobne povezave z aktivnim sedenjem niso našli.

Vloga LIBRA točkovnika pri preprečevanju demence

Nedavno razvit LIBRA točkovnik omogoča boljšo napoved in zmanjševanje dejavnikov tveganja za bolezenski kognitivni upad.

Zdrav življenjski slog in tveganje za dolgi COVID-19

Izsledki velike prospektivne opazovalne raziskave kažejo, da zdrave navade lahko prispevajo k nižjemu tveganju za pojav dolgega COVID-19.

Kazalci Alzheimerjeve bolezni v mrežnicah bolnikov

Izsledki ponujajo iztočnico za nadaljnji razvoj preiskovalnih metod, s katerimi bi lahko Alzheimerjevo bolezen zaznali še pred pojavom kliničnih znakov.

Gensko ozadje shizofrenije

Raziskovalci so analizirali gensko ozadje pojava shizofrenije in ugotovili, da je za pojav shizofrenije odgovornih ogromno različnih genov, in ne samo eden.

Konoplja za lajšanje bolečine: (le) učinek placeba?

Učinek placeba lahko pomembno prispeva k učinkovitosti kanabinoidov pri lajšanju bolečine v kliničnih preizkusih, temu pa verjetno botruje tudi pozitivna naravnanost medijskega poročanja o kanabinoidih, ne glede na njihovo dejansko učinkovitost.

Ali uporaba antiepileptikov poveča tveganje za Parkinsonovo bolezen?

Čeprav izsledki nakazujejo na obstoj tovrstne povezave, so potrebne obsežnejše raziskave.

(Ne)uspeh zdravil za Alzheimerjevo bolezen

Čeprav so novice o odobritvi novih zdravil sprva spodbudne, podrobnejši pregled izsledkov in postopkov v ozadju odpira številna vprašanja.

Se nevroni v petrijevkah lahko naučijo igrati?

Ne le možgani, tudi celične kulture so se sposobne učiti.

Lahko z Viagro preprečimo kognitivni upad?

Nedavni izsledki zavračajo učinkovitost sildenafila (Viagre) za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni, domnevno izkazano v predhodnji raziskavi.

Propranolol pri posttravmatski stresni motnji

Raziskovalci so preverjali, ali propranolol lahko pomaga pri obvladovanju posttravmatske stresne motnje.

Vloga serotonina pri depresiji

Nedavna raziskava vzbuja dvom v serotoninsko razlago depresije, a strokovnjaki svarijo pred prekomernim poenostavljanjem.

Nevrološki dogodki po cepljenju proti COVID-19: analiza podatkovne baze VAERS

Pojavnost nevroloških zapletov po cepljenju je bila med 132- in 617-krat manjša kot po akutni okužbi.

Pasti majhnih raziskav v nevroznanosti

Majhni vzorci številnih nevroznanstvenih raziskav krnijo njihovo uporabno vrednost.

Vpliv glukokortikoidov na možgane

Glukokortikoidi so morda povezani s spremembami v beli možganovini, kar bi lahko delno razložilo njihove nevropsihiatrične stranske učinke.

Benzodiazepini in zdravje sinaps

Izsledki raziskave na miših orisujejo nov mehanizem, po katerem benzodiazepini lahko krnijo obstojnost sinaps in prispevajo h kognitivnim motnjam.

Lahko z uživanjem ginka preprečimo Alzheimerjevo bolezen?

Izvleček ginka v primerjavi s placebom pri starejših z motnjami spomina ni zavrl kognitivnega upada.

Preprečevanje poporodne depresije

Zdi se, da raznoliki ukrepi lahko zmanjšajo tveganje za poporodno depresijo, vendar ostaja potreba po nadaljnjih raziskavah.

Mikroodmerjanje psihedelikov in počutje

Mikroodmerjanje psihedelikov samo po sebi verjetno nima učinkov, a je lahko pri uživalcih pomemben sprožilec učinka placeba.

Sončna svetloba pomaga pri učenju in spominu

Miške, ki so prejele sončni svetlobi podobne žarke, so se bolje odrezale pri učenju novih veščin in lažje priklicale v spomin že videne predmete.

Dolgoročne posledice zlorabe drog v najstniških letih

Najstniki, ki se spopadajo z odvisnostjo, so ji bolj podvrženi tudi v odraslosti.

Vpliv amalgamskih zalivk na nevropsihološke sposobnosti otrok

V raziskavi niso ugotovili povezave med uporabo amalgamskih zalivk in slabšim nevropsihološkim zdravjem.

COVID-19 in možgani: izsledki slikovnih preiskav

Slikovne preiskave nudijo vpogled v osrednje živčevje bolnikov s COVID-19, vendar so raziskave pogosto pomanjkljivo zasnovane.

Nov spodbujevalnik hoje po poškodbi hrbtenjače 

Tehnološke in funkcijske izboljšave so trem preiskovancem s poškodbo hrbtenjače omogočile hojo ob opori že prvi dan uporabe spodbujevalnika.

Je multipla skleroza posledica virusne okužbe?

Izsledki obširne raziskave kažejo, da okužba z virusom Epstein-Barr verjetno pomembno prispeva k pojavu multiple skleroze.

Je oksitocin uporabno zdravilo pri motnji avtističnega spektra?

Oksitocin pri otrocih in mladostnikih z motnjo avtističnega spektra ni izboljšal socialnega funkcioniranja.

(Še ena) povezava možganov s prebavili

Pri podganah lahko likvor prehaja iz lobanje v prebavila preko nosne votline. Kaj pa pri ljudeh?

Semaglutid: tabletka za hujšanje

… ki kljub obetavnim rezultatom ne nadomesti zdravega življenjskega sloga. 

S svetlobo nad slepoto

Razvoj optogenetike je omogočil delno povrnitev vida pri slepi bolnici.

Dolgi COVID in mikro-strdki

Za dolgi COVID so morda odgovorni mikro-strdki.

Vplivi bivanja v vesolju na možgane

Raziskave kažejo, da daljše bivanje v vesolju povzroča izgubo možganskega tkiva.

Vpliv materinega glasu na doživljanje bolečine pri nedonošenčkih

Lahko materin glas ublaži izkušnjo bolečine pri nedonošenčkih?

Splet marihuane in psihoze

Raziskovalci so preverjali obstoj povezave med poročano uporabo marihuane in pojavnostjo psihoze.

Z zgodnjim posredovanjem proti motnji avtističnega spektra

Lahko z zgodnjim posredovanjem ublažimo izražanje vedenjskih vzorcev, ki odstopajo od pričakovanih?

Vpliv zanemarjanja v zgodnjem otroštvu na razvoj spomina in izvršilnih funkcij

Za ustrezen razvoj možganov so pomembne razmere v katerih otrok odrašča, še posebej v prvih letih življenja.

Uporaba računalniškega vmesnika za prevajanje električne aktivnosti možganov v govor

Tehnološki napredki lahko paraliziranim bistveno izboljšajo kakovost življenja.

Pojav svetlobno občutljivih struktur v možganskih organoidih

Organoidi so miniaturne strukture, ustvarjene v laboratorijskih pogojih, ki posnemajo zgradbo in delovanje organov.

S plesom proti napredovanju Parkinsonove bolezni

Redno plesno udejstvovanje lahko upočasni poslabšanje simptomov in znakov Parkinsonove bolezni.

Spanje in zaznana varnost zdravnikov ključna pri spoprijemanju s COVID-19 krizo

Obremenitve so botrovale slabšemu spancu in psihološkemu delovanju.

Nova spoznanja o izgubi voha pri okužbi s SARS-CoV-2

Izsledki raziskave kažejo, da k izgubi voha verjetno ključno prispeva vnetni odziv v vohalni sluznici.

Pasji prijatelji kot partnerji proti pretiranemu stresu

Zdi se, da je za študente, ki so stresu posebej podvrženi, stik s terapevtskimi psi lahko koristnejši od programov za obvladovanje stresa.

Melanom in Parkinsonova bolezen

Izsledki raziskave kažejo, da se alfa-sinuklein vpleta tudi v presnovo melanina.

Črevesni mikrobiom in depresija

Sta črevesni mikrobiom in depresija povezana?

Šentjanževka in depresija

Izsledki nedavne meta-analize kažejo primerljivo učinkovitost šentjanževke in nekaterih antidepresivov pri lajšanju simptomov blage do zmerne depresivne motnje.

Novo cepivo proti virusu Zika

Cepivo na osnovi virusnega vektorja se je pri miših izkazalo za učinkovito.

Z gensko terapijo do dolgotrajnega lajšanja kronične bolečine

Raziskovalci so z uporabo novih metod pri miših dosegli dolgotrajno omilitev bolečine.

Novo zdravilo za Duchennovo mišično distrofijo

V ZDA je bilo nedavno odobreno novo zdravilo za zdravljenje nekaterih bolnikov z napredujočo mišično boleznijo.

Sporazumevanje s sanjajočimi 

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da se lahko pod določenimi pogoji uspešno sporazumevamo s spečimi posamezniki.

Jajca: model za preučevanje pretresa možganov

Raziskava, v kateri so kot približek človeške lobanje in možganov uporabili jajca, ponuja vpogled v škodo, ki jo lahko povzročijo različni udarci.

Spremembe v osamljenih možganih

Kako se možgani ljudi, ki menijo, da so osamljeni, razlikujejo od možganov ljudi, ki tega občutka nimajo?

Psilocibin: zdravilo za depresijo?

V majhni raziskavi je pri preiskovancih z depresivno motnjo razpoloženja, ki so prejeli psilocibin, prišlo do pomembnega izboljšanja.

Toksin se s toksinom zbija: nova metoda zdravljenja botulizma

Nov pristop, ki izkorišča nevrotropizem botulinusnega toksina, obeta učinkovitejše zdravljenje botulizma.

Migetanje mikroglije in mikro-okolje v možganih

V raziskavi so ugotovili, da mikroglija pomembno prispeva k uravnavanju vzdražnosti živčnih celic.

Nespečnost skrajša življenje

Vemo, da vse živali spijo in da lahko zaradi pomanjkanja spanja umrejo. Nihče pa ne ve točno, zakaj je temu tako.

Zgodnji kognitivni izzivi in razvoj demence

Izsledki obširne raziskave kažejo, da zgodnji kognitivni izzivi lahko pomembno prispevajo k počasnejšemu kognitivnemu upadu v starosti.

Globalno breme nevroloških bolezni med 1990 in 2017

Bolezni živčevja so v svetovnem merilu vodilni vzrok invalidnosti in slabe kakovosti življenja ter drugi najpogostejši vzrok smrti.

Inzulin v nosnem pršilu kot zdravilo za kognitivni upad

Inzulin ni bil učinkovit pri preprečevanju napredka kognitivnega upada, a so zaradi tehničnih težav za trdnejše zaključke potrebne dodatne raziskave.

Akutni parkinsonizem po okužbi s SARS-CoV-2

Hiter razvoj parkinsonizma pri manjšem številu bolnikov, okuženih s SARS-Cov-2, predstavlja eno novejših spoznanj o učinkih okužbe na živčni sistem.

Možganske celice – rezervoar HIV

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da lahko HIV vztraja v astrocitih bolnikov tudi ob jemanju terapije.

Onesnaženje zraka in nevrodegeneracija

Onesnaženje zraka z izpusti iz prometa in industrijskih obratov verjetno lahko prispeva k razvoju nevrodegenerativnih bolezni.

Previsok krvni sladkor okvarja delovanje možganov

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da hiter prekomeren porast krvnega sladkorja pri mladostnikih vodi v upad kratkoročnega prostorskega spomina.

Dimenzije zavesti pri živalih

Razprave o zavesti se odmikajo od vprašanja, ali ima poleg človeka zavedanje še katera druga živalska vrsta ter odpirajo vprašanja, katere živali se zavedajo in kako.

Nov mehanizem koristi gibanja za možgane

V nedavni raziskavi so raziskovalci pri telesno aktivnih miših v krvi določili snov, ki ugodno vpliva na spomin in število živčnih celic.

Možgani in COVID-19

Čedalje bolj jasno postaja, da okužba s SARS-CoV-2 ne prizadene le pljuč, temveč lahko na različne načine prispeva tudi k slabšemu delovanju živčevja.

Prion in beta-amiloid – sorodni duši?

Čeprav na prvi pogled nimata dosti skupnega, so raziskovalci v nedavnih raziskavah ugotovili, da sta si morda bolj podobna, kot se zdi.

Prioni: znana neznanka

Prioni, bolezensko spremenjene beljakovine, ki povzročajo posebno vrsto nevrodegenerativnih bolezni, niso le v možganih, temveč tudi v zrklih bolnikov.

knjiga prvi koraki v nevroznanost

Prvi koraki v nevroznanost,
znanost o možganih

E-knjižica

Za lažje branje je knjižica pregledno razdeljena na poglavja, ki jih najdete v kazalu spodaj. Če želite knjižico prenesti na lastni računalnik, lahko do celotnega dokumenta (v formatu .pdf) dostopate na spodnji povezavi.

Želite vedeti več?

Z oddajo e-naslova se boste naročili na novice o objavah na spletišču zdravaglava.si.

Prijava na novice

Z oddajo kontaktnih podatkov dovoljujete SiNAPSI in izvajalcem projektov, na katerih temelji spletišče zdravaglava.si, da vas lahko kontaktirajo z odgovori na zastavljena vprašanja ali oddane predloge.

Z vašimi kontaktnimi podatki bomo ravnali skladno z določili uredbe GDPR. SiNAPSA se obvezuje, da pod nobenim pogojem ne bo delila podatkov iz baze uporabnikov neposredno ali posredno s katerokoli zunanjo organizacijo ali podjetjem.