Genski zapis živčnih celic bolnikov z AB se pomembno razlikuje od genoma »zdravih« nevronov.

Opredelitev zaradi svoje širine sicer lahko zajame večje število bolnikov, vendar prav širina omejuje njeno uporabnost.

Kako prehranjevanje po načelih ketogene diete vpliva na presnovo in počutje bolnikov z bipolarno motnjo in shizofrenijo, ki se zdravijo z antipsihotiki?

Prebolevniki COVID-19 imajo v primerjavi s prebolevniki drugih okužb dihal višje tveganje za številne nevropsihiatrične motnje, na kar pomembno vplivajo čas od okužbe, starost bolnika in različica SARS-CoV-2.

Predpisovanje antipsihotikov je bilo pri bolnikih z demenco povezano z večjim tveganjem za številne zdravstvene zaplete.

Izsledki bistroumne raziskave ne kažejo razlik med učinki ketamina in placeba, kar verjetno odraža spodbujeno pričakovanje preiskovancev o njegovi učinkovitosti.

Epidemiološka analiza in poskusi na celičnih kulturah so pokazali potencialne zaščitne učinke sildenafila.

Izsledki raziskave izkazujejo škodljive vplive nekaterih pogostih snovi na razvoj in delovanje oligodendrocitov.

Motnje v delovanju živčevja so prisotne pri več kot 40 % svetovnega prebivalstva in predstavljajo vodilni vzrok invalidnosti, kar terja hitro in učinkovito ukrepanje.

Več zgodnjih bolečih izkušenj je pri nedonošenčkih v raziskavi sovpadalo z okrnjeno možgansko povezljivostjo in slabšimi dosežki nevrorazvojnih mejnikov.

»Možganska starost« odraža vpliv življenjskega sloga na pojav kognitivnega upada pri posameznikih brez znakov Alzheimerjeve bolezni.

Izsledki majhne, a temeljite raziskave kažejo, da se tudi beljakovine, značilne za Alzheimerjevo bolezen, lahko prenašajo tako, kot to velja za prione.

Čeprav je njegova prisotnost značilna za številne nevrodegenerativne bolezni, fosforilirani alfa-sinuklein v fizioloških razmerah verjetno prispeva k uravnavanju aktivnosti sinaps.

Izsledki raziskave kažejo na obstoj petih pomembnih bolezenskih procesov, ki so pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo izraženi v različni meri.

Zdravljenje z usmerjenim ultrazvokom lahko poveča prepustnost krvno-možganske pregrade za anti-amiloidna protitelesa.

Poslušanje posamezniku ljube glasbe vpliva na doživljanje eksperimentalne termične bolečine.

Bolezenske spremembe v zgradbi možganov se lahko pojavljajo tudi pri mlajših posameznikih, njihova povezava s klinično sliko pa še ni v celoti razjasnjena.

Spremembe v izražanju genov, aktivnosti in zastopanosti posameznih podtipov živčnih celic in glije lahko na različne načine prispevajo k napredovanju Alzheimerjeve bolezni.

Nedavno objavljena raziskava opisuje primer bolnice, pri kateri so z uporabo kostno-živčno-mišičnega umetnega uda izboljšali uporabnost okončine in kakovost življenja.

Odkloni od normalne sestave črevesnega mikrobioma so prisotni še pred pojavom simptomov Alzheimerjeve bolezni.

Izsledki velike raziskave kažejo, da lahko srčni infarkt dolgoročno prispeva k hitrejšemu upadu umskih sposobnosti.

Raziskovalci so pod drobnogled vzeli značilnosti delovanja možganov likovno ustvarjalnih bolnikov z demenco.

Zdi se, da na lastnosti odseka možganskega žilja vplivata tako nahajališče kot prisotnost bolezni.

V raziskavi so ugotovili, da je pasivno sedenje povezano z večjim tveganjem za razvoj depresije. Podobne povezave z aktivnim sedenjem niso našli.

Nedavno razvit LIBRA točkovnik omogoča boljšo napoved in zmanjševanje dejavnikov tveganja za bolezenski kognitivni upad.

Izsledki velike prospektivne opazovalne raziskave kažejo, da zdrave navade lahko prispevajo k nižjemu tveganju za pojav dolgega COVID-19.

Izsledki ponujajo iztočnico za nadaljnji razvoj preiskovalnih metod, s katerimi bi lahko Alzheimerjevo bolezen zaznali še pred pojavom kliničnih znakov.

Raziskovalci so analizirali gensko ozadje pojava shizofrenije in ugotovili, da je za pojav shizofrenije odgovornih ogromno različnih genov, in ne samo eden.

Učinek placeba lahko pomembno prispeva k učinkovitosti kanabinoidov pri lajšanju bolečine v kliničnih preizkusih, temu pa verjetno botruje tudi pozitivna naravnanost medijskega poročanja o kanabinoidih, ne glede na njihovo dejansko učinkovitost.

Čeprav izsledki nakazujejo na obstoj tovrstne povezave, so potrebne obsežnejše raziskave.

Čeprav so novice o odobritvi novih zdravil sprva spodbudne, podrobnejši pregled izsledkov in postopkov v ozadju odpira številna vprašanja.

Ne le možgani, tudi celične kulture so se sposobne učiti.

Nedavni izsledki zavračajo učinkovitost sildenafila (Viagre) za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni, domnevno izkazano v predhodnji raziskavi.

Raziskovalci so preverjali, ali propranolol lahko pomaga pri obvladovanju posttravmatske stresne motnje.

Nedavna raziskava vzbuja dvom v serotoninsko razlago depresije, a strokovnjaki svarijo pred prekomernim poenostavljanjem.

Pojavnost nevroloških zapletov po cepljenju je bila med 132- in 617-krat manjša kot po akutni okužbi.

Majhni vzorci številnih nevroznanstvenih raziskav krnijo njihovo uporabno vrednost.

Glukokortikoidi so morda povezani s spremembami v beli možganovini, kar bi lahko delno razložilo njihove nevropsihiatrične stranske učinke.

Izsledki raziskave na miših orisujejo nov mehanizem, po katerem benzodiazepini lahko krnijo obstojnost sinaps in prispevajo h kognitivnim motnjam.

Izvleček ginka v primerjavi s placebom pri starejših z motnjami spomina ni zavrl kognitivnega upada.

Zdi se, da raznoliki ukrepi lahko zmanjšajo tveganje za poporodno depresijo, vendar ostaja potreba po nadaljnjih raziskavah.

Mikroodmerjanje psihedelikov samo po sebi verjetno nima učinkov, a je lahko pri uživalcih pomemben sprožilec učinka placeba.

Miške, ki so prejele sončni svetlobi podobne žarke, so se bolje odrezale pri učenju novih veščin in lažje priklicale v spomin že videne predmete.

Najstniki, ki se spopadajo z odvisnostjo, so ji bolj podvrženi tudi v odraslosti.

V raziskavi niso ugotovili povezave med uporabo amalgamskih zalivk in slabšim nevropsihološkim zdravjem.

Slikovne preiskave nudijo vpogled v osrednje živčevje bolnikov s COVID-19, vendar so raziskave pogosto pomanjkljivo zasnovane.

Tehnološke in funkcijske izboljšave so trem preiskovancem s poškodbo hrbtenjače omogočile hojo ob opori že prvi dan uporabe spodbujevalnika.

Izsledki obširne raziskave kažejo, da okužba z virusom Epstein-Barr verjetno pomembno prispeva k pojavu multiple skleroze.

Oksitocin pri otrocih in mladostnikih z motnjo avtističnega spektra ni izboljšal socialnega funkcioniranja.

Pri podganah lahko likvor prehaja iz lobanje v prebavila preko nosne votline. Kaj pa pri ljudeh?

… ki kljub obetavnim rezultatom ne nadomesti zdravega življenjskega sloga. 

Razvoj optogenetike je omogočil delno povrnitev vida pri slepi bolnici.

Za dolgi COVID so morda odgovorni mikro-strdki.

Raziskave kažejo, da daljše bivanje v vesolju povzroča izgubo možganskega tkiva.

Lahko materin glas ublaži izkušnjo bolečine pri nedonošenčkih?

Raziskovalci so preverjali obstoj povezave med poročano uporabo marihuane in pojavnostjo psihoze.

Lahko z zgodnjim posredovanjem ublažimo izražanje vedenjskih vzorcev, ki odstopajo od pričakovanih?

Za ustrezen razvoj možganov so pomembne razmere v katerih otrok odrašča, še posebej v prvih letih življenja.

Tehnološki napredki lahko paraliziranim bistveno izboljšajo kakovost življenja.

Organoidi so miniaturne strukture, ustvarjene v laboratorijskih pogojih, ki posnemajo zgradbo in delovanje organov.

Redno plesno udejstvovanje lahko upočasni poslabšanje simptomov in znakov Parkinsonove bolezni.

Obremenitve so botrovale slabšemu spancu in psihološkemu delovanju.

Izsledki raziskave kažejo, da k izgubi voha verjetno ključno prispeva vnetni odziv v vohalni sluznici.

Zdi se, da je za študente, ki so stresu posebej podvrženi, stik s terapevtskimi psi lahko koristnejši od programov za obvladovanje stresa.

Izsledki raziskave kažejo, da se alfa-sinuklein vpleta tudi v presnovo melanina.

Sta črevesni mikrobiom in depresija povezana?

Izsledki nedavne meta-analize kažejo primerljivo učinkovitost šentjanževke in nekaterih antidepresivov pri lajšanju simptomov blage do zmerne depresivne motnje.

Cepivo na osnovi virusnega vektorja se je pri miših izkazalo za učinkovito.

Raziskovalci so z uporabo novih metod pri miših dosegli dolgotrajno omilitev bolečine.

V ZDA je bilo nedavno odobreno novo zdravilo za zdravljenje nekaterih bolnikov z napredujočo mišično boleznijo.

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da se lahko pod določenimi pogoji uspešno sporazumevamo s spečimi posamezniki.

Raziskava, v kateri so kot približek človeške lobanje in možganov uporabili jajca, ponuja vpogled v škodo, ki jo lahko povzročijo različni udarci.

Kako se možgani ljudi, ki menijo, da so osamljeni, razlikujejo od možganov ljudi, ki tega občutka nimajo?

V majhni raziskavi je pri preiskovancih z depresivno motnjo razpoloženja, ki so prejeli psilocibin, prišlo do pomembnega izboljšanja.

Nov pristop, ki izkorišča nevrotropizem botulinusnega toksina, obeta učinkovitejše zdravljenje botulizma.

V raziskavi so ugotovili, da mikroglija pomembno prispeva k uravnavanju vzdražnosti živčnih celic.

Vemo, da vse živali spijo in da lahko zaradi pomanjkanja spanja umrejo. Nihče pa ne ve točno, zakaj je temu tako.

Izsledki obširne raziskave kažejo, da zgodnji kognitivni izzivi lahko pomembno prispevajo k počasnejšemu kognitivnemu upadu v starosti.

Bolezni živčevja so v svetovnem merilu vodilni vzrok invalidnosti in slabe kakovosti življenja ter drugi najpogostejši vzrok smrti.

Inzulin ni bil učinkovit pri preprečevanju napredka kognitivnega upada, a so zaradi tehničnih težav za trdnejše zaključke potrebne dodatne raziskave.

Hiter razvoj parkinsonizma pri manjšem številu bolnikov, okuženih s SARS-Cov-2, predstavlja eno novejših spoznanj o učinkih okužbe na živčni sistem.

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da lahko HIV vztraja v astrocitih bolnikov tudi ob jemanju terapije.

Onesnaženje zraka z izpusti iz prometa in industrijskih obratov verjetno lahko prispeva k razvoju nevrodegenerativnih bolezni.

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da hiter prekomeren porast krvnega sladkorja pri mladostnikih vodi v upad kratkoročnega prostorskega spomina.

Razprave o zavesti se odmikajo od vprašanja, ali ima poleg človeka zavedanje še katera druga živalska vrsta ter odpirajo vprašanja, katere živali se zavedajo in kako.

V nedavni raziskavi so raziskovalci pri telesno aktivnih miših v krvi določili snov, ki ugodno vpliva na spomin in število živčnih celic.

Čedalje bolj jasno postaja, da okužba s SARS-CoV-2 ne prizadene le pljuč, temveč lahko na različne načine prispeva tudi k slabšemu delovanju živčevja.

Čeprav na prvi pogled nimata dosti skupnega, so raziskovalci v nedavnih raziskavah ugotovili, da sta si morda bolj podobna, kot se zdi.

Prioni, bolezensko spremenjene beljakovine, ki povzročajo posebno vrsto nevrodegenerativnih bolezni, niso le v možganih, temveč tudi v zrklih bolnikov.