Izhodišča in namen raziskave

Pojavnost demence je zaradi staranja populacije v porastu, učinkovitih načinov zdravljenja pa (še) ni. Ker si izsledki raziskav na področju prehrane kot načina preprečevanja bolezenskega kognitivnega upada pogosto nasprotujejo, so avtorji povzete raziskave preverjali, ali je upoštevanje lokalnih prehranskih smernic oziroma načel mediteranskega tipa prehranjevanja povezano z nižjim tveganjem za kasnejši pojav demence.

Metodologija

V prospektivno opazovalno raziskavo so vključili skupno 28.025 preiskovancev iz švedske kohorte, ki je bila med leti 1991 in 1994 povabljena k sodelovanju v večji raziskavi za oceno povezave med načinom prehranjevanja in tveganjem za razvoj raka (angl. Malmö Diet and Cancer Study). Vključili so prebivalce mesta Malmö, rojene med leti 1923 in 1945 (moški) oziroma 1950 (ženske), ki niso imeli težav pri sporazumevanju ali že prisotnih kognitivnih motenj.

Od preiskovancev so s pomočjo vprašalnikov pridobili splošne demografske podatke (vključno z doseženo izobrazbo in izbranim poklicem), podatke o življenjskem slogu (vključno s podatki o trenutnem zdravstvenem stanju, osebni in družinski anamnezi različnih bolezni, stopnji redne telesne dejavnosti, socialnih stikih ter kajenju in uživanju alkohola ali drog) ter podatke o prehranskih navadah v obdobju enega leta pred izvedbo raziskave. Slednje so dopolnili z enotedenskim prehranskim dnevnikom in poglobljenim strukturiranim intervjujem, v katerem so zabeležili še načine priprave hrane in velikosti porcij. Iz pridobljenih podatkov so nato izračunali povprečni dnevni vnos hrane pri preiskovancih ter jih razporedili v različne kategorije glede na doslednost pri sledenju švedskim prehranskim smernicam (ki so primerljive s smernicami v ZDA in Združenem Kraljestvu) oziroma smernicam mediteranskega tipa prehranjevanja, nekoliko prilagojenim glede na lokalne navade in uporabljeni prehranski vprašalnik (npr. beleženje pogostosti uživanja katerega koli olja rastlinskega izvora namesto zgolj oljčnega olja).

Preiskovance so nato spremljali nadaljnji dve desetletji in beležili pojavnost demence iz katerega koli vzroka, podrobneje pa še pojavnost demence zaradi Alzheimerjeve bolezni in incidenco  vaskularne demence. Pri podskupini preiskovancev, ki so opravili diagnostične postopke v sklopu določitve verjetne demence zaradi Alzheimerjeve bolezni, so preverjali tudi vpliv prehrane na koncentracijo amiloida beta v likvorju. V statistični analizi so poleg preverbe vpliva prehranskih vzorcev na pojavnost demence upoštevali tudi demografske značilnosti preiskovancev in podatke o življenjskem slogu.

Rezultati

Do demence iz katerega koli vzroka je prišlo pri skupno 1943 preiskovancih, med njimi pri 1137 zaradi Alzheimerjeve bolezni, 461 pa jih je razvilo vaskularno demenco. Izsledki statistične analize kažejo, da so bili posamezniki, ki so kasneje razvili demenco, že ob vključitvi starejši in manj izobraženi od preiskovancev, ki niso razvili demence, vendar niti sledenje švedskim prehranskim priporočilom niti prehranjevanje po (prilagojenem) mediteranskem tipu ni vplivalo na celokupno tveganje za razvoj demence ali tveganje za razvoj demence zaradi Alzheimerjeve bolezni oziroma vaskularne demence. Izsledki analiz se niso spremenili niti ob izločitvi preiskovancev, pri katerih se je demenca pojavila v prvih petih letih po začetku spremljanja, preiskovancev s sladkorno boleznijo ali posameznikov, ki so ob začetku zbiranja podatkov poročali o spremembah prehranskega sloga, tip prehranjevanja pa ni vplival niti na izmerjene vrednosti amiloida beta v likvorju analizirane podskupine preiskovancev.

Zaključki

Avtorji raziskave na podlagi izsledkov zaključujejo, da samoporočani prehranski vzorci, ki v večji ali manjši meri sledijo prehranskim smernicam oziroma načelom mediteranskega tipa prehranjevanja, pri preiskovancih srednjih let niso povezani z nižjim tveganjem za kasnejši razvoj demence (bodisi Alzheimerjevega bodisi vaskularnega tipa). Med prednostmi raziskave izpostavljajo prospektivno zasnovo, velikost vzorca in temeljit pristop k zbiranju podatkov o načinih prehranjevanja. Menijo, da ravno slednje odlikuje njihovo analizo v primerjavi s številnimi drugimi na tem področju, ki so se zanašale na samoporočane podatke iz različno dolgih časovnih intervalov v preteklosti in vključevale pretežno starejše posameznike, saj bi pri njih lahko morebitni nezaznani zgodnji kognitivni upad vplival tudi na prehranske vzorce in zanesljivost poročanja. Dodajajo, da zaradi opazovalne zasnove, odsotnosti preverbe resničnosti samoporočanih podatkov in enkratnega zbiranja le-teh s svojo analizo niso mogli zanesljivo ovreči vpliva prehranskih vzorcev na tveganje za razvoj demence. Posledično (kljub težavnosti) zagovarjajo izvedbo raziskav z naključno razporeditvijo preiskovancev, ali pa vsaj intervencijskih raziskav z velikim številom preiskovancev, z namenom pridobivanja dodatnega vpogleda v odnos med omenjenima spremenljivkama.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.

Komentar strokovnjaka

Pri interpretaciji rezultatov raziskave Glans in sodelavcev je potrebno upoštevati, da je večina udeležencev poročala nizko ali srednjo stopnjo upoštevanja švedskih prehranskih priporočil in priporočil mediteranskega tipa prehranjevanja. V skupino z visoko stopnjo upoštevanja švedskih prehranskih priporočil se je uvrstilo zgolj 13 % udeležencev. Še manj, okoli 7 %, se jih je uvrstilo v skupino, ki je upoštevala več kot polovico ključnih kriterijev mediteranskega tipa prehranjevanja.

Rezultati raziskav na tem področju dosledno kažejo, da se zmanjšano tveganje za demenco kot rezultat ugodnih vplivov prehrane običajno pokaže šele po večletni dosledni izpostavljenosti prehrani, ki dosega več kot polovico ključnih kriterijev oz. več kot dve tretjini vseh možnih točk po enem izmed uveljavljenih točkovnikov za vrednotenje upoštevanja priporočil mediteranske prehrane. V raziskavi Glans in sodelavcev je bila prehrana pri več kot 90 % udeležencev ovrednotena s 5 (ali manj) od 10 točk na uporabljenem točkovniku. Slednje nakazuje na nezadosten kontrast v izpostavljenosti, s čemer bi lahko pojasnili izostanek povezave. Povsem mogoče je, da je bilo število udeležencev v skupini z visoko stopnjo upoštevanja načel mediteranske prehrane, pri kateri bi načeloma pričakovali ugoden učinek, prenizko.

Na podlagi rezultatov raziskave Glans in sodelavcev lahko z relativno visoko mero gotovosti torej sklepamo zgolj o razlikah med nizko in srednjo stopnjo upoštevanja priporočil mediteranske prehrane. Njihovi rezultati so povsem v skladu s trenutno težo dokazov, ki podpira stališče, da zgolj srednja stopnja v primerjavi z nizko stopnjo upoštevanja priporočil mediteranske prehrane ne nudi znatnih ugodnih učinkov.

Nenad Kojić