Izhodišča in namen raziskave

Izsledki številnih raziskav nakazujejo, da lahko učenje in izvedba umsko zahtevnih veščin prispevata k odpornosti uma na okvare zaradi bolezni ali poškodb ter ohranjanju umskih sposobnosti v starosti. Opisanemu pojavu pravimo tudi kognitivna rezerva. Strokovnjaki si niso povsem enotni o tem, kaj predstavlja organsko podlago kognitivni rezervi, domnevajo pa, da se del odgovora skriva v celovitosti (sive in bele) možganovine ter nevroplastičnosti. Prostornina in kakovost povezav v  možganskem tkivu s starostjo običajno upadata, na hitrost atrofije pa vplivajo različni dejavniki – nevrodegenerativne bolezni jo pospešijo, aktivnosti, ki povečujejo kognitivno rezervo, pa jo lahko upočasnijo. Številni raziskovalci so se pri preučevanju kognitivne rezerve osredotočili na primerjavo dvojezičnih posameznikov s preiskovanci, ki govorijo le en jezik. Nekateri, vključno z avtorji povzete raziskave, pa so preverjali tudi vpliv glasbeništva na celovitost posameznih področij bele možganovine.

Metodologija 

V raziskavo je bilo vključenih osem odraslih preiskovancev – aktivnih glasbenikov, ki so se z glasbo ukvarjali od otroštva -, katerih starostni razpon je znašal od 20 do 67 let. Raziskovalci so s podrobnim vprašalnikom zbrali podatke o njihovi glasbeni izobrazbi, karieri, stopnji glasbenega udejstvovanja, glasbenem okusu in jezičnosti. Preiskovanci so morali pet dni vsakodnevno vaditi določeno Bachovo ali Mendelssohnovo skladbo, temu pa je sledilo enkratno magnetnoresonančno slikanje. Raziskovalci so z analizo rezultatov difuzijskega tenzorskega slikanja in frakcijske anizotropije pri preiskovancih opredelili celovitost določenih živčnih snopov v beli možganovini, ki domnevno sodelujejo pri doživljanju in izvajanju glasbe, ter to primerjali s celovitostjo živčnega snopa, ki naj bi bil pomembno udeležen pri večjezičnosti. Preverjali so hipotezo, da celovitost prvih živčnih snopov pri preiskovancih s starostjo narašča, celovitost drugega pa upada.

Rezultati 

Izsledki analize magnentoresonančnih posnetkov se v grobem skladajo s hipotezo raziskovalcev, vendar ne dosegajo meje statistične značilnosti, kar pomeni, da ni mogoče izključiti naključja ali vpliva dodatnih, neopredeljenih spremenljivk. Avtorji to pripisujejo majhnemu številu preiskovancev in pomanjkanju kontrolne skupine, saj je bilo pridobivanje večjega števila posameznikov za sodelovanje v raziskavi zaradi epidemije COVID-19 močno oteženo. Iz literature, ki jo avtorji navajajo kot podlago svoji razpravi, je razvidno tudi, da živčne poti, ki naj bi bile prednostno udeležene pri glasbeništvu, verjetno sodelujejo tudi pri procesiranju jezika. Ker v izvirni objavi ni zapisano, ali so bili preiskovanci, zajeti v raziskavo, eno- ali večjezični, to dodatno oteži sklepanje o pomenu izsledkov. 

Zaključki 

Izsledki povzete raziskave nakazujejo na možnost, da vseživljenjsko ukvarjanje z glasbo lahko prispeva h kognitivni rezervi, vendar so za trdnejše zaključke potrebne dodatne raziskave z večjim številom preiskovancev.  

Povzela: Lana Blinc, dr. med.