zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik
zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik

Nova spoznanja o izgubi voha pri okužbi s SARS-CoV-2

29. junija 2021

Kljub temu, da teče že drugo leto od začetka pandemije COVID-19, ostajajo mehanizmi nevroloških manifestacij bolezni, med katere sodi tudi anozmija, večinoma nepojasnjeni. Avtorji povzete raziskave so na majhnem vzorcu prostovoljcev z anozmijo, ki so bili v raziskavo vključeni v času aktivnega prebolevanja okužbe, pri vseh potrdili prisotnost SARS-CoV-2 v čutnih celicah vohalne sluznice. Ob tem so hkrati potrdili tudi prisotnost vnetnih celic in beljakovin ter povečano stopnjo apoptoze vohalnih čutnic. Ker ničesar od naštetega niso našli pri kontrolni skupini zdravih preiskovancev, so sklepali, da SARS-CoV-2 izkazuje tropizem za vohalne čutnice in da je anozmija verjetno posledica okužbe ter vnetja, ki okužbo spremlja. Kasneje, ko je bila incidenca okužb v Franciji zelo nizka, s čimer je bila možnost vključevanja posameznikov, ki so se z virusom ponovno okužili, bistveno manjša, so v raziskavo vključili tudi prostovoljce, ki so okužbo preboleli že pred meseci, vendar je pri njih anozmija še vedno vztrajala. Najdbe so bile podobne tistim iz eksperimentalne skupine v prvi fazi raziskave (prisotnost virusa v vohalnih čutnicah s sočasnim vnetjem), vendar je bila večina teh preiskovancev zgolj nosilcev virusa, saj se slednji v njihovi vohalni sluznici ni aktivno pomnoževal. Pri enem izmed prostovoljcev v drugi raziskovalni skupini, ki je izkušal dolgotrajno agevzijo brez sočasne anozmije, so ravno tako potrdili prisotnost brez pomnoževanja virusa v vohalnih čutnicah, vendar je bilo v tem vzorcu bistveno manj vnetnic. Iz naštetih izsledkov raziskovalci sklepajo, da je pri dolgotrajni anozmiji ključni dejavnik najverjetneje vnetje, ne pa sama prisotnost virusa. V ločenem delu raziskave so pri  zlatih hrčkih (M. auratus, živalski model, pri katerem okužba s SARS-CoV-2 poteka podobno kot pri ljudeh) že drugi dan po okužbi odkrili izgubo celičnih odrastkov na vohalnih čutnicah, ob tem pa tudi bistveno spremenjeno organizacijo celic. Ti odrastki igrajo ključno vlogo pri zaznavi in interpretaciji vonjav, okužene živali pa so v tem času v primerjavi s kontrolnimi potrebovale več časa za najdbo zakopane hrane. Po štirinajstih dneh so se odrastki obnovili, hrčki pa z vohom niso imeli več težav. Raziskovalci so pri testni skupini živali virus odkrili ne le v vohalni sluznici, temveč tudi v različnih delih osrednjega živčevja. Na podlagi tega sklepajo, da virus v možgane lahko vstopa prek vohalnih čutnic, vendar ne izključujejo možnosti drugih točk vstopa. Čeprav je bila povzeta raziskava opravljena na majhnem vzorcu prostovoljcev in na živalskih modelih, kar otežuje posploševanje izsledkov na širšo populacijo, vseeno predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje raziskave.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.

Bibliografski podatki o objavi

  • de Melo GD, Lazarini F, Levallois S, Hautefort C, Michel V, Larrous F s sod. COVID-19-related anosmia is associated with viral persistence and inflammation in human olfactory epitheilium and brain infecton in hamsters. Science Translational Medicine. 2021; eabf8396. DOI: 10.1126/scitranslmed.abf8396

Kaj pravi znanost?

V veliki raziskavi, zasnovani po vzoru igre Telefončki, je kakovost informacij z naraščajočim številom prenosov upadala, vendar pri tem – in pri uspehu prenosa informacij – med preiskovanci z in brez MAS ni bilo razlik.

Motnja avtističnega spektra in učinkovitost sporazumevanja

V veliki raziskavi, zasnovani po vzoru igre Telefončki, je kakovost informacij z naraščajočim številom prenosov upadala, vendar pri tem – in pri uspehu prenosa informacij – med preiskovanci z in brez MAS ni bilo razlik.

Več
Floreyjev indeks demence, ki napoveduje starost ob diagnozi različnih stopenj kognitivnega upada, se je izkazal kot relativno zanesljivo orodje, vendar pred uporabo v klinični praksi terja dodatno preverbo.

Računalniški model za napovedovanje blage kognitivne motnje in demence

Floreyjev indeks demence, ki napoveduje starost ob diagnozi različnih stopenj kognitivnega upada, se je izkazal kot relativno zanesljivo orodje, vendar pred uporabo v klinični praksi terja dodatno preverbo.

Več
Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Dejavniki tveganja za zgodnji pojav demence

Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Več

Bi radi storili več?

Podprite nas

zdravaglava.si tudi na socialnih omrežjih

Spletišče zdravaglava.si ponuja izbor znanstveno podprtih priporočil za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja. Spletna stran ni nadomestilo za pogovor z zdravnikom, ki posameznikovo zdravstveno stanje najbolje pozna in mu lahko utemeljeno svetuje glede koristi in tveganj pri upoštevanju priporočil. Če imate skrbi ali vprašanja, povezana z zdravjem, vas prosimo, da poiščete zdravniško pomoč.

© 2019 – 2025 Projekt p3Z in program ZDZG

 

ISSN 2820-5073

Zdravaglava.si

Search

Naša spletna stran uporablja piškotke. S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z obiskom se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.Skrij obvestilo