Izraz »prosti čas« se marsikomu, vpetemu v hiter tempo vsakodnevnega življenja, ki (pre)pogosto zabriše ločnico med delom in počitkom, verjetno zdi skorajda mitičen. Kljub temu, da si ga velikokrat privoščimo premalo, je čas za sprostitev še kako pomemben za zdravje (možganov) in dobro počutje, vendar so njegove koristi v veliki meri odvisne od izbire dejavnosti, s katerimi ga zapolnimo.
Kaj je priporočljivo?
Ljudje smo, vsaj v splošnem, družabna bitja. To seveda ne pomeni, da moramo vsak trenutek preživeti v družbi drugih, vendar številne raziskave kažejo, da ima lahko osamljenost škodljive posledice za zdravje. Izsledki sistematičnega pregleda z meta-analizo Valtorta in sodelavcev kažejo, da imajo osamljeni odrasli povečano tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni in možganske kapi ne glede na spol, nizka družbena podpora (angl. social isolation) in manj aktivnega sodelovanja v družabnih aktivnostih (angl. low social engagement) pa sta bila pri starejših preiskovancih v sistematičnem pregledu z meta-analizo, ki so ga izvedli Evans in sodelavci, povezana tudi s slabšimi dosežki na preizkusih umskih sposobnosti. (1, 2) Evansova in soavtorji pri tem opozarjajo na pomanjkanje jasne terminologije in metodološko raznolikost vključenih raziskav, ki lahko prispevata k navidezno nasprotujočim si izsledkom, ter svetujejo poenotenje kriterijev in orodij za vrednotenje osamljenosti. (2)
Čedalje bolj jasno postaja, da osamljenost in socialna izključenost botrujeta slabšemu zdravju in počutju tudi pri otrocih in mladostnikih. To kažejo tudi izsledki sistematičnega pregleda Almeida in sodelavcev, ki so na podlagi analize vključenih raziskav ugotovili, da je socialna izključenost (zlasti v kontekstu pandemije COVID-19) pri tej populaciji povezana z večjim tveganjem za pojav simptomov tesnobnosti in depresije ter slabšim razvojem umskih sposobnosti. (3)
Fakoya in sodelavci so v svojem pregledu literature poskušali opisati in ovrednotiti različne pristope za zmanjševanje osamljenosti pri odraslih (predvsem starejših) preiskovancih ter tudi sami ugotovili, da nejasna opredelitev pojmov »osamljenosti« in »socialne izključenosti« lahko botruje zmedi v metodologiji. Izpostavljajo veliko število različnih ukrepov, ki se med seboj razlikujejo v tarčni populaciji in načinu dela, ter zaključujejo, da vsak posameznik osamljenost doživlja drugače (k čemur prispevajo njegove osebnostne in demografske značilnosti ter lastnosti okolja, v katerem živi), zato univerzalnega pristopa za lajšanje osamljenosti ne moremo pričakovati. Za boljši uvid v učinkovitost različnih pristopov svetujejo jasno opredelitev ciljne skupine, posamezne vrste ukrepa ter konteksta, ki bi lahko vplival na dosežene rezultate. (4)
Zdi se torej, da lahko druženje pomembno prispeva k ohranjanju in krepitvi zdravja (možganov). Prednosti učenja novih znanj in veščin, ki botrujejo večji kognitivni rezervi in zdravju možganov, smo podrobneje naslovili v prispevku Umovadba za zdravo glavo. Kljub temu lahko na podlagi že povzetih znanstvenih izsledkov zaključimo, da učenje novih znanj oziroma veščin, obnavljanje že naučenega in preživljanje prostega časa na način, ki nas izpolnjuje in ob katerem se dobro počutimo, možganom lahko le koristi – zlasti, če to počnemo v dobri družbi (tudi štirinožnih prijateljev) in smo pri tem telesno dejavni v naravi.
Čemu se je bolje izogibati?
Čeravno imajo kontaktni športi, kot so ameriški nogomet in borilne veščine, lahko ugodne posledice na zdravje in počutje posameznika, ki jih izvaja (vključno z izboljšanjem srčno-žilnega zdravja ob rednem izvajanju telesne dejavnosti, izboljšanja samozavesti in navezovanja novih stikov), je pri tem pomembno zagotoviti zaščito glave pred udarci, še bolje pa je, če se le-tem lahko v celoti izognemo. Čedalje več raziskav, vključno z meta-analizo Perry in sodelavcev, namreč kaže, da imajo posamezniki s t.i. travmatično poškodbo možganov (kamor prištevamo že enkratni blag pretres možganov) dolgoročno povišano tveganje za pojav nevroloških in psihiatričnih obolenj, vključno z Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo, depresijo in drugimi motnjami čustvovanja. (5)
Pri prostočasnem druženju s prijatelji in družinskimi člani se je v prid zdravju smotrno izogibati tudi (prekomernemu) uživanju alkohola - pravzaprav se zdi, da se znanstveni konsenz preveša v smer odsvetovanja vsakršnega uživanja alkohola, saj ga najnovejša priporočila Svetovne zveze za srce (angl. World Heart Federation) povezujejo številnimi zdravstvenimi zapleti, od srčno-žilnih bolezni, kognitivnega upada in spektra fetalnih alkoholnih motenj do nekaterih rakavih obolenj. (6) Podobno kažejo tudi izsledki nedavne raziskave, ki je izračunala delež rakavih obolenj v letu 2020, ki ga lahko pripišemo uživanju alkohola. Čeprav rezultati kažejo zlasti na škodljiv vpliv tveganega in čezmernega pitja alkohola, je nezanemarljiv delež rakavih obolenj mogoče pripisati tudi zmernemu vnosu. (7) Severnoameriška prehranska priporočila za obdobje 2020-2025 poudarjajo, da se lahko uživanja alkoholnih pijač tudi vzdržimo, če pa jih že uživamo, naj moški ne spijejo več kot dve standardni enoti dnevno, ženske pa ne več kot eno. Priporočila odsvetujejo začetek pitja iz kakršnegakoli vzroka in vsakršno uživanje alkohola nosečnicam, mladoletnim, kroničnim bolnikom in osebam, ki se spopadajo z odvisnostjo od alkohola. (8)
Podobno velja tudi za (aktivno in pasivno) kajenje cigaret, ki je povezano s številnimi neugodnimi zdravstvenimi izidi, vključno z možgansko kapjo in drugimi srčno-žilnimi zapleti, številnimi vrstami raka, kronično obstruktivno pljučno boleznijo ter sladkorno boleznijo tipa 2. (9) Čeprav si izsledki o vplivu elektronskih cigaret na zdravje še niso enotni, kar je verjetno posledica metodološke raznolikosti raziskav, morda pa tudi regijskih razlik v sestavi tovrstnih izdelkov, nekatere raziskave kažejo, da je njihova uporaba povezana z večjim tveganjem za pojav srčno-žilnih obolenj. (10, 11) Sistematični pregled literature Tzortzi in sodelavcev kaže tudi, da pri uporabnikih elektronskih cigaret in sorodnih izdelkov obstaja povečano tveganje za poškodbe zaradi njihovega samovžiga ali eksplozij ter za pojav akutnih zastrupitev in pljučnih obolenj. (12) Zaradi kratko- in dolgoročno škodljivh posledic je odsvetovano vsakršno uživanje drog, čedalje bolj jasno pa postaja tudi, da visok vnos konoplje, zlasti pri posameznikih, ki so gensko nagnjeni k razvoju shizofrenije, sovpada z večjo pojavnostjo psihoze. (13)
Smernice Svetovne zdravstvene organizacije o telesni dejavnosti in sedečem življenjskem slogu iz leta 2020, ki smo jih nedolgo nazaj povzeli na našem spletišču, izpostavljajo, da je zlasti pri otrocih priporočljivo omejiti tudi čas, posvečen prostočasni uporabi elektronskih naprav, saj je njihova prekomerna uporaba (predvsem zaradi posledično večje telesne nedejavnosti) povezana s slabšim srčno-žilnim zdravjem in spancem ter vedenjskimi odkloni. Nekatere raziskave kažejo, da ima lahko nenadzorovana oziroma prekomerna izpostavitev vsebinam na družbenih omrežjih lahko škodljive posledice za dobro počutje in sovpada s povišanim tveganjem za pojav simptomov nekaterih duševnih motenj, tveganje za zdravje (na ravni posameznika in širše skupnosti) pa predstavljajo tudi zavajajoče in lažne informacije, ki se v tovrstnih medijih širijo hitreje in bolj uspešno kot kdajkoli prej. (14, 15)
Povzela: Lana Blinc, dr. med.
Bibliografski podatki o objavi
- 1. Valtorta NK, Kanaan M, Gilbody S, Ronzi S, Hanratty B. Loneliness and social isolation as risk factors for coronary heart disease and stroke: systematic review and meta-analysis of longitudinal observational studies. Heart. 2016;102(13):1009-16. DOI: 10.1136/heartjnl-2015-308790
- 2. Evans IEM, Martyr A, Collins R, Brayne C, Clare L. Social Isolation and Cognitive Function in Later Life: A Systematic Review and Meta-Analysis. J Alzheimers Dis. 2019;70(s1):S119-S144. DOI: 10.3233/JAD-180501.
- 3. Almeida ILL, Rego JF, Teixeira ACG, Moreira MR. Social isolation and its impact on child and adolescent development: a systematic review. Rev Paul Pediatr. 2021;40:e2020385. DOI: 10.1590/1984-0462/2022/40/2020385
- 4. Fakoya OA, McCorry NK, Donnelly M. Loneliness and social isolation interventions for older adults: a scoping review of reviews. BMC Public Health. 2020;20(1):129. DOI: 10.1186/s12889-020-8251-6
- 5. Perry DC, Sturm VE, Peterson MJ, Pieper CF, Bullock T, Boeve BF, Miller BL, Guskiewicz KM, Berger MS, Kramer JH, Welsh-Bohmer KA. Association of traumatic brain injury with subsequent neurological and psychiatric disease: a meta-analysis. J Neurosurg. 2016;124(2):511-26. DOI: 10.3171/2015.2.jns14503
- 6. The Impact of Alcohol Consumption on Cardiovascular Health: Myths and Measures. A World Heart Federation Policy Brief. Dostopno na: https://world-heart-federation.org/wp-content/uploads/WHF-Policy-Brief-Alcohol.pdf [citirano 27.1.2022].
- 7. Rumgay H, Shield K, Charvat H, Ferrari P, Sornpaisarn B, Obot I s sod. Global burden of cancer in 2020 attributable to alcohol consumption: a population-based study. Lancet Oncology. 2021;22:1071-80. DOI: 10.1016/ S1470-2045(21)00279-5
- 8. U.S. Department of Agriculture and U.S. Department of Health and Human Services. Dietary Guidelines for Americans, 2020-2025. 9th Edition. December 2020. Dostopno na: DietaryGuidelines.gov [citirano 27.1.2022].
- 9. Larsson SC, Burgess S. Appraising the causal role of smoking in multiple diseases: A systematic review and meta-analysis of Mendelian randomization studies. EBioMedicine. 2022 Aug;82:104154. DOI: 10.1016/j.ebiom.2022.104154.
- 10. Gupta R, Gupta S, Sharma S, Sinha DN, Mehrotra R. A systematic review on association between smokeless tobacco & cardiovascular diseases. Indian J Med Res. 2018;148(1):77-89. DOI: 10.4103/ijmr.IJMR_2020_17.
- 11. Rostron BL, Chang JT, Anic GM, Tanwar M, Chang CM, Corey CG. Smokeless tobacco use and circulatory disease risk: a systematic review and meta-analysis. Open Heart. 2018;5(2):e000846. DOI: 10.1136/openhrt-2018-000846
- 12. Tzortzi A, Kapetanstrataki M, Evangelopoulou V, Beghrakis P. A Systematic Literature Review of E-Cigarette-Related Illness and Injury: Not Just for the Respirologist. Int J Environ Res Public Health. 2020;17(7):2248. DOI: 10.3390/ijerph17072248
- 13. Marconi A, Di Forti M, Lewis CM, Murray RM, Vassos E. Meta-analysis of the Association Between the Level of Cannabis Use and Risk of Psychosis. Schizophr Bull. 2016;42(5):1262-9. DOI: 10.1093/schbul/sbw003
- 14. Shannon H, Bush K, Villeneuve PJ, Hellemans KG, Guimond S. Problematic Social Media Use in Adolescents and Young Adults: Systematic Review and Meta-analysis. JMIR Ment Health. 2022;9(4):e33450. DOI: 10.2196/33450
- 15. Suarez-Lledo V, Alvarez-Galvez J. Prevalence of Health Misinformation on Social Media: Systematic Review. J Med Internet Res. 2021;23(1):e17187. DOI: 10.2196/17187
- Vir slik: Pexels