Izhodišča in namen
Čedalje bolj jasno postaja, da izpostavljenost umetni svetlobi pred spanjem (predvsem zaradi uporabe elektronskih naprav) lahko botruje slabšemu spancu in težavam, povezanim z neprespanostjo. Izpostavitev močni ali modri svetlobi zavre izločanje melatonina iz epifize, kar zakasni uspavanje in s tem vpliva na cirkadiani ritem. Nabor izsledkov raziskav o vplivu osvetlitve na cirkadiani ritem je večji za odrasle preiskovance kot za otroke, zato je avtorje povzete raziskave zanimalo, kako izpostavitev različnim jakostim svetlobe vpliva na izločanje melatonina pri predšolskih otrocih.
Metodologija
Raziskovalci so v poskus vključili 36 zdravih otrok, starih med 3 in 4,9 let. Izključitveni kriteriji so med drugim zajemali znano diagnozo motnje spanja, vedenjske, razvojne, nevrološke in presnovne motnje, jemanje zdravil oz. učinkovin, ki vplivajo na cirkadiani ritem ali občutljivost na svetlobo, poškodbe oz. bolezni ustne votline ali oči, potovanje med več kot dvema časovnima pasovoma v dveh mesecih pred izvedbo raziskave, spremenljiv urnik spanja ter reden dnevni počitek.
Podatke so zbirali v poletnih mesecih med letoma 2017 in 2019 na domu preiskovancev. Otroci so sledili 9-dnevnemu protokolu: prvih 7 dni so dosledno sledili urniku spanja, ki so jim ga določili starši in ki jim je omogočal vsaj 10 ur spanca na noč. Osmi dan so raziskovalci z uporabo črne plastike na oknih in nizkovatnih žarnic zatemnili dom (povprečna jakost svetlobe je znašala okrog 1,5 lux), otroci pa so v zatemnjeno okolje vstopili 4,5 ure pred uspavanjem osmega dne in v njem preživeli še cel deveti dan protokola. Na večer osmega dne so raziskovalci v slini otrok določili izhodiščno raven melatonina, na večer devetega dne pa so otroke eno uro pred uspavanjem izpostavili močnejši svetlobi različnih jakosti (»šibka« – 10 do 40 lux; »notranja« – 60 do 150 lux; »svetla notranja« – 200 do 750 lux in »zunanja« – 1000 do 5000 lux) ter ponovno izmerili koncentracije melatonina v slini. Otroci so med izvajanjem protokola na zapestju nosili tudi aktigraf, ki je omogočal objektivizacijo podatkov o izpostavljenosti svetlobi in količini spanca. Vsaki jakosti svetlobe na večer devetega dne sta bila izpostavljena vsaj dva preiskovanca, razporeditev pa je bila naključna.
Rezultati
Povprečna koncentracija melatonina je bila deveti večer, po enourni osvetlitvi, pomembno nižja v primerjavi s koncentracijo, izmerjeno ob enakem času večer prej, razlike pa so vztrajale še 50 min po zaključku osvetlitve, ne glede na jakost svetlobe. Pri skupini, izpostavljeni najnižji jakosti svetlobe, je bilo izločanje melatonina v primerjavi z ostalimi tremi skupinami najmanj zavrto, med ostalimi skupinami pa ni bilo statistično značilnih razlik.
Zaključki
Izsledki raziskave kažejo, da je izločanje melatonina pri mlajših otrocih lahko pomembno zmanjšano že z izpostavljenostjo dokaj nizki jakosti svetlobe pred spanjem. Avtorji domnevajo, da gre pri tem verjetno za posledico večjega premera zenic in odsotnosti s starostjo pogojene zameglitve očesne leče pri otrocih, zaradi česar do očesnega ozadja pride več svetlobe. Iz živalskih poskusov je znano, da imajo mišji mladiči večjo gostoto svetlobno občutljivih celic v očesnem ozadju kot odrasle živali, ni pa še jasno, ali to velja tudi za ljudi. Avtorji to področje izpostavljajo kot vredno nadaljnjega raziskovanja in dodajajo, da je potrebno pred posploševanjem zaključkov njihove raziskave izvesti dodatne poskuse z večjim številom preiskovancev, ki bodo zasnovani tako, da bodo upoštevali tudi morebiten vpliv splošne izpostavljenosti svetlobi na občutljivost izločanja melatonina v eksperimentalnih pogojih ter razlike v izhodiščnem izločanju melatonina med posamezniki.
Povzela: Lana Blinc, dr. med.
Komentar strokovnjakinje
Članek obravnava problem izpostavljenosti svetlobi pri majhnih otrocih in vpliv svetlobe na izločanje melatonina. Raziskovalci so pokazali, da izpostavljenost različnim osvetlitvam v 1h pred uspavanjem pomembno zmanjša izločanje melatonina, ki je odgovoren za hitro uspavanje in kvalitetno spanje otrok. Pomanjkljivost študije je izpostavitev samo različnim jakostim svetlobe, medtem ko v raziskavi ni primerjave med različnimi spektri svetlobe. Znano je namreč, da predvsem izpostavitev spektrom modre svetlobe preko retinalnih ganglijskih celic v retini zakasni izločanje melatonina in s tem podaljša uspavanje, kar je še posebej pomembno pri vedno večji izpostavljenosti modri svetlobi zaradi izpostavljenosti različnih elektronskih naprav (npr. branje elektronskih knjig pred spanjem). Zato je smiselno nadaljne raziskovanje na tem področju, tako pri zdravih otrocih kot pri otrocih z motnjami pozornosti (ADHD), kjer so cirkadiani ritmi in s tem ritem spanja in budnosti še bolj moteni.
izr.prof.dr. Leja Dolenc Grošelj dr.med.
Bibliografski podatki o objavi
- Hartstein LE, Behn CD, Akacem LD, Stack N, Wright KP, LeBourgeois MK. High sensitivity of melatonin suppression response to evening light in preschool-aged children. Journal of Pineal Research. 2022;00:e12780. DOI: 10.1111/jpi.12780