Izhodišča in namen raziskave

Multipla skleroza (MS) je kronična vnetna bolezen osrednjega živčevja, za katero je značilen avtoimunsko povzročen propad mielinskega ovoja odrastkov živčnih celic. To upočasni prevajanje akcijskih potencialov vzdolž živčnih vlaken in v odvisnosti od prizadetega mesta v osrednjem živčevju povzroča raznolike simptome, od motenj vida in kognitivnih funkcij do težav z ravnotežjem in hojo ter druge tegobe. Vzrok bolezni je bil dolgo časa uganka, vendar izsledki nedavno objavljene longitudinalne raziskave na obširni kohorti pripadnikov ameriške vojske kažejo na možnost, da MS povzroča okužba z virusom Epstein-Barr (EBV). EBV uvrščamo med človeške herpesviruse, kamor sodijo tudi povzročitelji noric ter ustnega in genitalnega herpesa. Okužba z EBV je pri ljudeh zelo pogosta in največkrat ne povzroča težav, lahko pa se izrazi kot infekcijska mononukleoza, redkeje tudi v obliki nekaterih vrst krvnih rakov. 

Metodološke značilnosti in rezultati

Raziskovalci so izkoristili dejstvo, da so vsi aktivni vojaki v ameriški vojski ob začetku služenja in nato na vsaki dve leti testirani na prisotnost človeškega virusa imunske pomanjkljivosti (HIV), saj so za svojo analizo uporabili krvni serum iz teh vzorcev. Od več kot 10 milijonov preiskovancev jih je 955 zbolelo za MS, v končno analizo pa so vključili serum 855 obolelih in 1566 zdravih posameznikov, ki so bili po demografskih lastnostih, vrsti vojaškega služenja in datumu odvzema krvi primerljivi z obolelimi. Ključna lastnost raziskave je bila, da so v analizo vključili tri vzorce seruma obolelih: prvega, ki je bil odvzet ob začetku služenja, zadnjega, odvzetega pred diagnozo, in vzorec, odvzet v vmesnem obdobju. V njih so določali prisotnost EBV in protiteles proti EBV ter oboje primerjali z datumom diagnoze MS. Pri 35 poznejših bolnikih v prvem vzorcu niso zaznali prisotnosti EBV, 34 od 35 pa se jih je pred nastopom simptomov okužilo z EBV in razvilo protitelesa. V serumu teh preiskovancev so po okužbi z EBV in pred pojavom MS zaznali tudi povišane vrednosti lahke verige nevrofilamenta (NfL). Ker so bile vrednosti pred okužbo normalne, najdba nakazuje na poškodbo živčnih celic šele po okužbi in razvoju protiteles proti EBV. Edini posameznik, čigar zadnji serumski vzorec pred nastopom MS ni vseboval EBV ali protiteles proti EBV, se je morda okužil v obdobju med odvzemom vzorca in pojavom prvih simptomov, raziskovalci pa pri tem primeru izpostavljajo tudi možnost, da EBV povzroča večino, vendar ne nujno vseh primerov MS. 

Ker so raziskovalci želeli preveriti, ali vedenjski, okoljski in osebnostni dejavniki morda sovpadajo z verjetnostjo okužbe z EBV (in pojavom MS), so pri preiskovancih izmerili raven protiteles proti citomegalovirusu (CMV) – še enemu predstavniku človeških herpesvirusov, ki se tako kot EBV prenaša s slino in tesnim stikom. Preiskovanci, ki so bili izhodiščno negativni na CMV, se v stopnjah prekuženosti in razvoja protiteles za CMV niso bistveno razlikovali, ne glede na to, ali so pozneje zboleli za MS ali ne. 

Da bi preverili, ali motnje v imunskem odzivu pred pojavom simptomov MS morda botrujejo povečani dovzetnosti za okužbo z drugimi virusi, so pri 30 naključno izbranih posameznikih z MS in 30 primerljivih kontrolah analizirali serumske vzorce, ki so bili odvzeti bodisi do 3 leta pred pojavom simptomov bodisi do dve leti po pojavu simptomov (oziroma v primerljivem časovnem okviru pri kontrolnih preiskovancih). V njih so preverjali imunski odziv na številne viruse, za katere je znano, da okužijo ljudi. Do bistvenih razlik med bolniki in zdravimi posamezniki je prišlo le pri imunskem odzivu na EBV, zato je malo verjetno, da k pojavu MS prispeva še katerikoli drug virus, zajet v preiskavo, ali imunski odziv nanj. 

Zaključki

Izsledki raziskave torej nakazujejo na dokaj robustno možnost, da je velika večina primerov MS verjetno povezana s predhodno okužbo z EBV. (1) Mehanizem, ki ju povezuje, je najverjetneje kombinacija individualnih lastnosti imunskega sistema vsakega posameznika ter molekularne mimikrije – lastnosti nekaterih virusov in bakterij, da izražajo beljakovine, ki so po zgradbi dokaj podobne človeškim. Ko se proti tem beljakovinam ustvarijo protitelesa, se zaradi podobnosti v zgradbi vežejo tudi na telesu lastne beljakovine in sprožijo njihovo uničenje. Posledica je okrnjeno delovanje celic in tkiv, ki so kolateralna škoda neustrezno usmerjenega imunskega odziva. (2) V kolikor se bo v nadaljnjih raziskavah izkazalo, da je EBV vzročno udeležen pri nastanku MS, lahko razvoj cepiv proti EBV in preprečevanje okužbe pomembno prispevata k manjši obolevnosti. 

Povzela: Lana Blinc, dr. med.

 

O povezavi med virusom Epstein-Barr in multiplo sklerozo je bil nedavno objavljen tudi prispevek v eSinapsi – vljudno vabljeni k branju!