Avtorji preglednega prispevka so povzeli ključne ugotovitve raziskav in jih postavili v širši kontekst dosedanjega razumevanja živalske zavesti. Članek zajema večpomenskost pojma zavesti, a ti različni pomeni nikoli niso razloženi v eksplicitni obliki,  zato ni prav jasno, na podlagi česa so določeni kriteriji za to, kaj šteje kot zavestno in kaj ne. Razprave o zavesti se odmikajo od (pasti opredelitve zavesti in) vprašanja, ali ima poleg človeka zavedanje še katera druga živalska vrsta ter odpirajo vprašanja, katere živali se zavedajo in kako. Izsledki, ki jih avtorji navajajo, podpirajo pripisovanje neke oblike zavesti še drugim sesalcem, pticam in nekaterim glavonožcem oziroma mehkužcem, kot so hobotnice, lignji in sipe. Po mnenju avtorjev trenutna lestvica “bolj zavedajočih se” ali “manj zavedajočih se” vrst (na katero se sklicujejo tudi predpisi za izbiro in ravnanje z živalmi v znanstvenih raziskavah) zanemarja nekatere vidike zavedanja, zato je v prispevku predlagan večdimenzionalni okvir, ki izpostavlja neprestano spreminjajoče se stanje zavesti pri živalih v različnih dimenzijah. Predlagani okvir razlikuje pet ključnih dimenzij: zaznavna raznolikost, ocenjevalna raznolikost, integracija informacij v izbranem časovnem intervalu, integracija informacij skozi čas in samozavedanje (ang. perceptual richness, evaluative richness, integration at a time, integration across time, self-consciousness). Vsaka dimenzija je v članku podprta s pregledom trenutnih raziskav in predlogi za nadaljnje raziskovanje.

Povzela: Ajda Centa