zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik
zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik

Vloga serotonina pri depresiji

26. novembra 2022

Izhodišča in namen raziskave

Serotoninska teorija o nastanku depresije, katere začetki segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, kot osrednji vzrok za nastanek depresivne motnje razpoloženja navaja spremembe v količini in delovanju serotonina, ene izmed živčnoprenašalnih molekul v osrednjem živčevju. Čeprav je razumevanje ozadja depresije do danes že precej napredovalo, Moncrieff in sodelavci, avtorji povzetega krovnega sistematičnega pregleda, uvodoma trdijo, da je prepričanje o veljavnosti serotoninske teorije še vedno prisotno v laični in strokovni javnosti ter predstavlja temelj za nadaljnjo uporabo zaviralcev ponovnega privzema serotonina pri zdravljenju depresije.

Metodološke značilnosti

Z namenom preverbe kakovosti znanstvenih izsledkov, na katerih sloni serotoninska teorija, so izvedli krovni sistematični pregled in se pri tem osredotočili na šest raziskovalnih hipotez: (1) pri bolnikih z depresijo je v osrednjem živčevju in telesnih tekočinah manj serotonina in njegovih presnovkov kot pri zdravih ljudeh; (2) pri bolnikih z depresijo je število serotoninskih receptorjev zmanjšano; (3) dejavnost serotoninskega prenašalca, beljakovine, ki zmanjšuje njegovo razpoložljivost v sinapsah, je pri posameznikih z depresijo povečana; (4) znižanje količine triptofana, aminokisline, iz katere nastane serotonin, lahko privede do razvoja depresije; (5) izražanje gena za serotoninski prenašalec je pri bolnikih z depresijo povečano; (6) izpostavljenost stresu in izražanje gena za serotoninski prenašalec sta medsebojno povezana.

Rezultati in zaključki

Izsledki analiziranih raziskav, pa tudi njihova pretežno nizka kakovost, po mnenju Moncrieff in sod. ne podpirajo serotoninske teorije. Dodajajo, da je učinkovitost zaviralcev ponovnega privzema serotonina v veliki meri mogoče pripisati učinku placeba in da oboje zmanjšuje uporabno vrednost teh zdravil. Hkrati navajajo izsledke drugih raziskav, ki kažejo, da dolgoročno jemanje zaviralcev ponovnega privzema serotonina lahko celo zniža razpoložljivost serotonina in njegovih presnovkov v osrednjem živčevju ter tako vpliva na število serotoninskih receptorjev in prenašalcev. Zaključujejo, da so potrebne dodatne raziskave za natančnejšo opredelitev kratko- in dolgoročnih učinkov teh zdravil na ravnovesje serotonina in drugih nevroprenašalnih molekul.

Kmalu po objavi članka Moncrieff in sod. so se oglasili številni strokovnjaki, ki so izpostavili nekatere pomanjkljivosti v njihovem sklepanju. Med drugim so opozorili, da razumevanje vzrokov za nastanek depresije že dolgo presega zgolj serotoninsko teorijo in jo trenutno obravnava v kontekstu biopsihosocialnega modela – torej kot motnjo, ki se lahko razvije zaradi raznolikih in številnih dejavnikov – priznavajo pa, da bi bilo sporočanje napredka v razumevanju depresije laični skupnosti lahko izvedeno bolje. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da so v krovnem sistematičnem pregledu Moncrieff in sod. vključene predvsem raziskave, ki za opredelitev morebitnega primanjkljaja (učinkov) serotonina pri bolnikih z depresijo uporabljajo posredne metode, kar zmanjšuje težo njihovih izsledkov, ter da gre pri domnevi, da trenutna zdravila učinkujejo zgolj na ravni serotonina, za prehudo poenostavitev, saj skoraj zagotovo delujejo širše in njihovo učinkovitost podpirajo empirični podatki, saj se bolnikom stanje ob njihovem jemanju večinoma izboljša. Zaradi tega svarijo pred nenadno prekinitvijo zdravljenja na podlagi izsledkov krovnega sistematičnega pregleda, bolnikom in zdravnikom pa svetujejo odkrit in temeljit pogovor o vzrokih za nastanek depresije ter prednostih in slabostih različnih oblik zdravljenja.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.

Bibliografski podatki o objavi

  • Moncrieff J, Cooper RE, Stockmann T, Amendola S, Hengartner MP, Horowitz MA. The serotonin theory of depression: a systematic umbrella review of the evidence. Mol Psychiatry. 2022; Epub ahead of print. DOI: 10.1038/s41380-022-01661-0
  • Expert reaction to a review paper on the 'serotonin theory of depression' – Science Media Centre – Jul 20, 2022. [citirano 6. 10. 2022]. Dostopno na: https://www.sciencemediacentre.org/expert-reaction-to-a-review-paper-on-the-serotonin-theory-of-depression/
  • No Evidence Low Serotonin Causes Depression? - Medscape - Jul 22, 2022. [citirano 6. 10. 2022]. Dostopno na: https://www.medscape.com/viewarticle/977753?src=WNL_mdpls_220722_mscpedit_psych&uac=53885AK&spon=12&impID=4452991

Kaj pravi znanost?

V veliki raziskavi, zasnovani po vzoru igre Telefončki, je kakovost informacij z naraščajočim številom prenosov upadala, vendar pri tem – in pri uspehu prenosa informacij – med preiskovanci z in brez MAS ni bilo razlik.

Motnja avtističnega spektra in učinkovitost sporazumevanja

V veliki raziskavi, zasnovani po vzoru igre Telefončki, je kakovost informacij z naraščajočim številom prenosov upadala, vendar pri tem – in pri uspehu prenosa informacij – med preiskovanci z in brez MAS ni bilo razlik.

Več
Floreyjev indeks demence, ki napoveduje starost ob diagnozi različnih stopenj kognitivnega upada, se je izkazal kot relativno zanesljivo orodje, vendar pred uporabo v klinični praksi terja dodatno preverbo.

Računalniški model za napovedovanje blage kognitivne motnje in demence

Floreyjev indeks demence, ki napoveduje starost ob diagnozi različnih stopenj kognitivnega upada, se je izkazal kot relativno zanesljivo orodje, vendar pred uporabo v klinični praksi terja dodatno preverbo.

Več
Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Dejavniki tveganja za zgodnji pojav demence

Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Več

Bi radi storili več?

Podprite nas

zdravaglava.si tudi na socialnih omrežjih

Spletišče zdravaglava.si ponuja izbor znanstveno podprtih priporočil za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja. Spletna stran ni nadomestilo za pogovor z zdravnikom, ki posameznikovo zdravstveno stanje najbolje pozna in mu lahko utemeljeno svetuje glede koristi in tveganj pri upoštevanju priporočil. Če imate skrbi ali vprašanja, povezana z zdravjem, vas prosimo, da poiščete zdravniško pomoč.

© 2019 – 2025 Projekt p3Z in program ZDZG

 

ISSN 2820-5073

Zdravaglava.si

Search

Naša spletna stran uporablja piškotke. S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z obiskom se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.Skrij obvestilo