Izhodišča in namen raziskave

Hiperlipidemija je povezana s povečanim tveganjem za razvoj številnih bolezni, med drugim tudi srčno-žilnih. Za zniževanje koncentracije maščob v krvi so učinkovita zdravila statini, a imajo, kot vsa zdravila, stranske učinke, zato je hiperlipidemijo bolje preprečevati kot zdraviti. Izsledki nekaterih raziskav izkazujejo ugodne učinke zelenega čaja in njegovega izvlečka na zniževanje koncentracij krvnih maščob, zlasti celokupnega in LDL-holesterola, zato so avtorji povzete raziskave preverjali, ali izvleček zelenega čaja (IZČ) pri ženskah v menopavzi znižuje koncentracije omenjenih parametrov ter zvišuje koncentracije HDL-holesterola.

Metodološke značilnosti

Dvojno slepa raziskava z naključno razporeditvijo preiskovank je bila izvedena v kontekstu širše raziskave, ki je preverjala vpliv uživanja IZČ na kazalnike tveganja za razvoj raka dojk pri ženskah, ki so zaradi gostega tkiva dojk bolj ogrožene za njegov nastanek. Vključitveni kriteriji so zajemali starost med 50 in 70 let ter ustrezen izvid mamografije, iz vzorca pa so bile izključene kadilke, ženske z menstruacijo v letu pred pričetkom raziskave, ženske, ki so v enakem obdobju pridobile ali izgubile več kot 4,5 kg, posameznice z indeksom telesne mase pod 18,5 ali nad 40, uporabnice hormonske terapije v pol leta pred pričetkom raziskave, bolnice s sladkorno boleznijo, hepatitisom B ali C ter rakom (tudi, če so ga že prebolele), posameznice z odkloni v testih jetrnega delovanja oziroma s predpisanimi več kot 10 zdravili, ki so vključevala tudi nekatera zdravila, ki lahko škodujejo jetrom, ter ženske, ki so na teden zaužile več kot 7 alkoholnih pijač ali več kot 1 skodelico zelenega čaja.

Vključenim preiskovankam so z gensko analizo določili hitrost encimske presnove nekaterih sestavin zelenega čaja ter jih naključno razporedili v eksperimentalno skupino (n = 538), ki je v obdobju enega leta dnevno zaužila 4 kapsule IZČ, ali kontrolno skupino (n = 537), ki je v tem časovnem obdobju zaužila enako količino kapsul, ki so vsebovale placebo. Raziskovalci so preiskovankam v rednih časovnih intervalih merili višino, maso in nekatere vitalne znake (npr. krvni tlak), odvzeli kri za določanje koncentracij krvnih maščob (celokupnega holesterola, LDL-holesterola, HDL-holesterola in trigliceridov) in preverbo delovanja jeter ter urin za določanje presnovkov IZČ, z uporabo vprašalnikov pa so pridobili vpogled v njihove prehranjevalne navade in življenjski slog. Za spremljanje doslednosti jemanja IZČ so preiskovanke prosili, naj neporabljene kapsule prinesejo s seboj.

Rezultati

Raziskavo je zaključilo 87,2 % vključenih preiskovank. Eksperimentalna in kontrolna skupina se v osnovnih značilnostih nista razlikovali, razen v nagnjenosti do jemanja vitaminov in mikrohranilnih prehranskih dopolnil, ki je bila ob izhodišču bolj zastopana pri eksperimentalni skupini. Po enem letu so preiskovanke v eksperimentalni skupini poročale tudi o večjem vnosu zelenjave kot preiskovanke v kontrolni skupini. Izhodiščne vrednosti celokupnega holesterola, HDL-holesterola in LDL-holesterola se med skupinama niso razlikovale, vrednosti trigliceridov in razmerje celokupnega ter HDL-holesterola pa so bili že takrat v eksperimentalni skupini statistično značilno nižji kot v kontrolni skupini. Po enem letu jemanja IZČ so imele preiskovanke v eksperimentalni skupini statistično značilno nižje vrednosti celokupnega holesterola in LDL-holesterola in hkrati statistično značilno višje vrednosti trigliceridov kot preiskovanke v kontrolni skupini. Natančnejša analiza je pokazala največji upad celokupnega in LDL-holesterola pri posameznicah v eksperimentalni skupini, ki so imele izhodiščno višje vrednosti teh parametrov, do zvišanja vrednosti trigliceridov pa je prišlo le pri preiskovankah s preveliko telesno maso. Pri koncentraciji HDL-holesterola med skupinama ni bilo razlik. Hitrost presnavljanja sestavin zelenega čaja ni vplivala na izsledke, doslednost jemanja kapsul v eksperimentalni skupini, podprta z meritvami presnovkov v urinu preiskovank, pa je v povprečju znašala 96,5 %.

Zaključki

Prednosti raziskave so dvojno slepa zasnova z naključno razporeditvijo preiskovancev, velik vzorec ter relativno dolga izvedba, ena izmed pomembnejših slabosti pa je odsotnost jemanja statinov kot izključitvenega kriterija. Število preiskovank, ki so jemale statine, je znašalo 190. Iz dodatnih analiz v raziskavi avtorji sicer sklepajo, da učinek IZČ ni bil podvržen sočasnemu jemanju statinov, kar po eni strani pripisujejo različnim mehanizmom učinkovanja IZČ in nekaterih statinov, po drugi strani pa razlikam v doslednosti in trajanju jemanja statinov. Obenem svojo raziskavo navajajo kot prvo, ki je preverjala medsebojno odvisnost jemanja IZČ in statinov ter dodajajo, da bi bilo potrebno te izsledke preveriti z nadaljnjimi raziskavami. Kot slabosti raziskave navajajo tudi pomanjkanje raznolikosti demografskih značilnosti preiskovank in relativno dolgo hrambo vzorcev krvi pred analizo. Kljub temu izsledki nakazujejo, da lahko reden vnos IZČ pri ženskah v menopavzi v obdobju enega leta pomembno zniža nekatere vidike lipidnega profila, medtem ko na druge nima vpliva. Avtorji kot morebitni, še ne docela opredeljeni mehanizem delovanja navajajo zaviranje nastanka holesterola v celicah in privzema maščob iz prebavil ter povečano izločanje holesterola v prebavila. Zaključujejo, da uživanje zelenega čaja predstavlja ekonomično, dostopno in neškodljivo metodo, ki lahko zavira razvoj določenih kroničnih bolezni.

Povzela: Monika Seliškar

 

Komentar strokovnjaka

Raziskava Samavata in sod. dodaja k obstoječi teži izsledkov, ki precej dosledno ugotavlja ugoden učinek IZČ na ravni lipidov v krvi. Učinek potrjuje več sistematičnih pregledov in meta-analiz s kliničnimi raziskavami pri različnih skupinah; z normalno telesno maso, s povišano telesno maso in s sladkorno boleznijo tipa 2.

Učinek se v največji meri pripisuje visokemu vnosu vrste polifenolov imenovane katehini, ki predstavljajo večino izvlečka. Izmed katehinov je v IZČ največ epigalokatehin galata, ki je tudi najbolj raziskan katehin in poleg ugodnih učinkov na ravni lipidov v krvi povezan še na primer z izboljšano antioksidativno sposobnostjo telesa, znižanimi ravnmi nekaterih kazalcev vnetja in regulacijo krvnega sladkorja.

Potrebno pa je izpostaviti, da gre pri tem za IZČ in ne za sam napitek zelenega čaja, za katerega ni pričakovati, da bi imel podoben učinek. Čaj se namreč od izvlečka močno razlikuje tako v koncentraciji polifenolov kot tudi kofeina. Zeleni čaj je znaten vir kofeina – ki je v večjih odmerkih v določenih situacijah in za določene skupine ljudi odsvetovan – izvleček načeloma kofeina ne vsebuje oz. ga vsebuje v zanemarljivih odmerkih. Poleg približno 30-50 mg kofeina tipična 250 mL skodlica zelenega čaja po navadi vsebuje zgolj med 50-100 mg katehinov. Kar je daleč o odmerka katehinov, ki je v raziskavah največkrat povezan z ugodnimi ravnmi lipidov v krvi in se načeloma giblje med 600-800 mg. Še dlje je to od vsebnosti katehinov v kapsulah, ki so jih prejemali udeleženci v eksperimentalni skupini Samavata in sod. Slednje so vsebovale v povprečju 1315 mg skupnih katehinov, od tega 843 mg epigalokatehin galata, 202 mg epikatehin galata, 107 mg epigalokatehina in 107 mg epikatehina.

Glede katehinov pa velja tudi opozorilo, da več ni boljše. Visoki odmerki katehinov, še posebno če jih zauživamo dlje, bi lahko predstavljali tveganje za zdravje. Evropska agencija za varnost hrane svari pred vnosom katehinov višjim od 800 mg na dan zaradi možnosti povezave z zgodnjimi znaki poškodb jeter.

Nenad Kojić