Izhodišča in namen raziskave

Izsledki številnih raziskav kažejo, da lahko aktiven življenjski slog, ki poleg telesne dejavnosti vključuje tudi miselne izzive, pomaga ohranjati kognitivne sposobnosti, krepi kognitivno rezervo in prispeva k odlogu morebitnega kognitivnega upada. Avtorji povzete raziskave so preverjali, ali se opisani učinek pri starejših preiskovancih razlikuje glede na spol in prisotnost gena za APOE4.

Metodologija

V raziskavo so vključili 758 preiskovancev iz kohorte Washington Heights-Inwoood Columbia Aging Project, starih vsaj 65 let, pri katerih so bile v istem letu opravljene naslednje preiskave: strukturno magnetnoresonančno (MR) slikanje možganov, nevropsihološko testiranje za oceno kognitivnih sposobnosti, pridobivanje podatkov o življenjskem slogu (v obliki samoporočane pogostosti, stopnje ali oblike izvajanja telesne in umske dejavnosti z uporabo standardiziranih vprašalnikov) in demografskih značilnostih (vključno s starostjo v času slikanja, spolom, stopnjo izobrazbe) ter analiza genoma za opredelitev prisotnosti enega ali dveh alelov APOE4. Preiskovanci so bili glede na nevrološki pregled in rezultate nevropsiholoških preizkusov razvrščeni v tri skupine: brez kognitivnega upada, z blagim kognitivnim upadom in dementne.

Raziskovalci so na podlagi doseženih rezultatov na preizkusih spomina in hitrosti procesiranja ter izmerjenih prostornin hipokampusa, sive možganovine in t. i. hiperintenzitet v beli možganovini (področij, ki so pri posebni vrsti slikanja z MR obarvana belo ter sovpadajo s povečanim tveganjem za možgansko kap in razvoj demence, saj naj bi šlo za poškodbe bele možganovine zaradi bolezni žil) določili približek kognitivne rezerve na obeh preverjanih kognitivnih domenah. Nato so s statistično analizo preverili, ali sta približka kognitivne rezerve povezana s telesno oziroma umsko dejavnostjo in kako na to povezavo vplivata spol in prisotnost APOE4.

Rezultati

Kognitivna rezerva pri hitrosti procesiranja je bila statistično značilno povezana s telesno dejavnostjo pri vseh preiskovancih – ko so raziskovalci pri analizi upoštevali spol, pa se je mejna statistična značilnost ohranila le pri ženskah. Med kognitivno rezervo na področju spomina in telesno dejavnostjo ni bilo statistično značilne povezave.

Umovadba je bila statistično značilno povezana z večjo kognitivno rezervo pri hitrosti procesiranja, ne glede na spol. Med umovadbo in kognitivno rezervo na področju spomina ni bilo statistično značilne povezave.

Prisotnost gena za APOE4 je pri ženskah zmanjšala povezavo med telesno dejavnostjo in večjo kognitivno rezervo na področju hitrosti procesiranja, pri moških pa ne. Pri ženskah, ki niso bile nosilke gena za APOE4, sta bili povezavi med umovadbo in večjo kognitivno rezervo pri spominu ter hitrosti procesiranja statistično značilni, pri nosilkah APOE4 pa ne. Pri moških prisotnost APOE4 ni vplivala na povezavo med umovadbo in kognitivno rezervo pri hitrosti procesiranja ali spomina.

Zaključki

Raziskovalci na podlagi izsledkov zaključujejo, da sta umska in telesna dejavnost lahko koristni pri ohranjanju različnih vidikov kognitivne rezerve, vendar njune koristi lahko – zlasti pri ženskah – zmanjšuje prisotnost gena za APOE4. Slednje pripisujejo seštevanju učinkov prisotnosti APOE4 in padca estrogena v menopavzi, saj naj bi oboje botrovalo večjemu tveganju za razvoj kognitivnega upada in demence. Med omejitvami raziskave, poleg nezmožnosti ocenjevanja vzročnosti opredeljenih povezav, izpostavljajo zanašanje na samoporočane podatke in vključitev kohorte pretežno iz severnega Manhattna, kar ne odraža življenjskega sloga posameznikov iz manj urbanih okolij. Dodajajo tudi, da zaradi zasnove raziskave niso mogli izmeriti in upoštevati vpliva (sicer pomembnih) družbeno-ekonomskih dejavnikov na kognitivno rezervo, vendar ocenjujejo, da njihovi izsledki vseeno predstavljajo iztočnico za nadaljnje raziskave, ki bi lahko prispevale k razvoju prilagojenih smernic za življenjski slog glede na spol in prisotnost gena za APOE4.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.

Komentar strokovnjaka

Ker še nimamo zares učinkovitega zdravljenja za nevrodegenerativne demence, se številne raziskave usmerjajo k raziskovanju možnosti za preprečevanje kognitivnega upada z življenjskim slogom. Večina raziskav in meta-analiz potrjuje zmerno zaščitno vlogo redne telesne dejavnosti. Podobno, a v nekoliko manjši meri, velja tudi za umsko dejavnost, ki pa jo je težko natančno opredeliti, zato so podatki bolj heterogeni. Običajno k umski dejavnosti prištevajo tudi vzdrževanje družbenih stikov, kot je npr. redno obiskovanje družinskih članov ali verske skupnosti. Naslednje vprašanje je, kolikšni so učinki življenjskega sloga pri osebah z genetskim nagnjenjem k demenci. Prisotnost alela E4 v genu APOE je najbolje dokazan dejavnik tveganja za starostno demenco, za katerega pričakujemo, da zmanjšuje ugodne učnike življenjskega sloga. Kaj pa vpliv spola? Starejše epidemiološke raziskave kažejo, da imajo ženske večje tveganje za razvoj starostne demence kot moški. Najverjetnejši razlog je, da ženske živijo dlje od moških. Novejše raziskave iz ZDA in Velike Britanije ne kažejo več razlik med spoloma oz. v Veliki Britaniji celo govorijo o nekoliko večji pogostosti demence med starostniki kot med starostnicami.

Opisana raziskava Pa in sodelavcev je zanimiva zato, ker so bili učinki zaščitnega življenjskega sloga na hitrost umskega procesiranja večji pri ženskah kot pri moških, prav tako pa so se negativni učinki prisotnosti alela E4 pokazali zgolj pri ženskah. Ne glede na predvidevanje avtorjev raziskave, da lahko njihovo delo predstavlja iztočnico za iskanje dejavnosti, ki bodo posebej koristile ženskam ali moškim, menim, da se osnovna priporočila za zdrav življenjski slog, ki vključujejo pestro prehrano z dovolj sadja in zelenjave, redno gibanje, umsko dejavnost in vzdrževanje družbenih stikov, tudi v prihodnje ne bodo razlikovala za moške in ženske.

Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.