Izhodišča

Čeprav bolezensko odlaganje beljakovinskih skupkov in žilna obolenja prispevajo h kognitivnemu upadu, so umske sposobnosti pri nekaterih posameznikih kljub njihovi prisotnosti ohranjene. Temu pojavu pravimo umska odpornost (ang. cognitive resilience) in zdi se, da lahko nanj vsaj do neke mere vplivamo z zdravim načinom življenja. Slednji obsega številne vidike, od umovadbe in redne telesne dejavnosti do prehrane. Za raziskovalce, ki se ukvarjajo z Alzheimerjevo boleznijo, predstavlja zlasti zanimivo področje, saj tudi nova zdravila kljub zmanjšanju bremena beta-amiloida v možganih bolnikov bistveno ne prispevajo k upočasnitvi kognitivnega upada.

Namen

Raziskovalci so preverjali, ali je ugoden vpliv  MIND diete na kognicijo neodvisen od morebitnih sočasno prisotnih bolezenskih sprememb v možganih.

Metode  

V povzeto raziskavo je bilo vključenih 569 preminulih starostnikov, ki so sodelovali pri raziskavi Rush Memory and Aging Project (MAP), v okviru katere so od leta 1997 vsakoletno poročali o prehranskih vzorcih, se udeleževali standardiziranega kognitivnega testiranja in privolili v posmrtni odvzem možganov ter njihovo histopatološko analizo. Raziskovalci so na podlagi podatkov iz raziskave MAP oblikovali točkovnik, s katerim so ocenili, do kolikšne mere so preiskovanci sledili načelom MIND diete, in izračunali skupno povprečje. Rezultate kognitivnega testiranja, ki je ocenjeval številne vidike kognicije, so statistično standardizirali in povprečili, obenem pa zabeležili tudi nekatere druge značilnosti preiskovancev (starost ob smrti, spol, trajanje izobrazbe, genetski status z ozirom na APOE4, izvajanje umovadbenih dejavnosti in celokupni energijski vnos). Pri histopatološki analizi možganov so preverjali prisotnost beta-amiloidnih plakov in nevrofibrilarnih pentelj, Lewyjevih telesc, bolezensko spremenjene oblike beljakovine TDP-43, hipokampalne skleroze, makro- in mikroskopskih možganskih infarktov, ateroskleroze in arterioloskleroze možganskega žilja ter možganske amiloidne angiopatije. S statistično analizo so nato preverili povezavo med MIND dieto in kognitivnimi funkcijami, vpliv prisotnosti bolezenskih sprememb v možganih na opredeljeno povezavo ter zvezo med MIND dieto in prisotnostjo bolezenskih sprememb, značilnih za Alzheimerjevo bolezen. Z dodatnimi analizami so nato še preverili zanesljivost dobljenih rezultatov.

Rezultati

Poglavitni izsledek je, da je bilo upoštevanje načel MIND diete povezano z boljšimi kognitivnimi izidi, ne glede na prisotnost bolezenskih sprememb, značilnih za Alzheimerjevo bolezen. Primerljivo zanemarljiv vpliv na razmerje med sledenjem MIND dieti in boljšo kognicijo so imele tudi druge ocenjevane bolezenske spremembe možganov. Izsledki raziskave tudi kažejo, da na analiziranem vzorcu preiskovancev sledenje načelom MIND diete ni vplivalo na prisotnost bolezenskih sprememb v možganih. Vse našteto govori v prid obstoju še nepoznanih mehanizmov, preko katerih lahko zdrav način prehranjevanja prispeva k večji kognitivni odpornosti. Raziskovalci predpostavljajo, da se del odgovora lahko skriva v protivnetnih, antioksidativnih in nevroprotektivnih lastnostih živil, kot sta zelena listnata zelenjava in jagodičevje, ki sta v MIND dieti visoko zastopana.

Zaključki

Avtorji raziskave na podlagi izsledkov zaključujejo, da lahko zdrav način prehranjevanja pomembno prispeva k ohranjanju kognitivnih sposobnosti, ne glede na morebitno prisotnost bolezenskih sprememb v možganih, ki so značilne za Alzheimerjevo bolezen in druge oblike bolezenskega kognitivnega upada.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.

Komentar strokovnjaka

Zaključki članka Dhane in sod. so vzpodbudni, saj nakazujejo na možnost, da bi se lahko učinki prehranskih prilagoditev, ki so povezane z ugodnejšimi izidi na področju zdravja možganov pri zdravih ljudeh, do določene mere prenesli tudi v obdobje po tem, ko že prihaja do bolezenskih sprememb. Čeprav je učinek prehrane na naše zdravje večinoma kumulativne narave in se bolj vplivno izrazi šele kot posledica dolgoletne izpostavljenosti določenim živilom oz. vzorcem prehranjevanja, si lahko vsaj nekaj pozitivnih učinkov obetamo tudi kratkoročno in morda celo neodvisno od življenjske situacije. Slednje najbrž še posebno velja za tiste prehranske prilagoditve, ki vključujejo skupine živil z višjo vsebnostjo hranil in snovi, katerih ugodni učinki se pokažejo tudi v krajših kliničnih raziskavah. Na vrhu seznama takšnih živil sta recimo jagodičevje in zelena listnata zelenjava, ki so jo v svojem članku izpostavili tudi Dhana in sod. Lahko rečemo, da rek »nikoli ni (povsem) prepozno« velja tudi pri prehrani. Vsekakor pa velja ob tem opozoriti, da ni priporočljivo čakati na zadnji vlak – kajti, bolj zgodaj kot ugodne spremembe uvedemo, več koristi si lahko od njih obetamo.

Komentiral: Nenad Kojić