Uvod

Energijske pijače (EP) so brezalkoholne pijače z visoko vsebnostjo kofeina ( > 150 mg/L) in drugih sestavin (npr. tavrina, L-karnitina, ginseng), ki naj bi prispevale k izboljšanim psihomotoričnim sposobnostim, slajene s sladkorjem ali umetnimi sladili. Količina kofeina v posamezni enoti EP lahko presega 500 mg, kar predstavlja več kot trikratnik njegove količine v »običajnih« brezalkoholnih pijačah. Oglaševanje EP naslavlja predvsem najstnike in mlade odrasle. Podatki raziskave Evropske agencije za varnost hrane, zbrani leta 2012, kažejo, da je bila pogostnost uživanja EP v 16 evropskih državah (med katerimi ni bilo Slovenije, so pa bile Avstrija, Italija in Madžarska) najvišja pri najstnikih, starih med 15 in 18 let, kjer je znašala 68 %. Pri odraslih je znašala 30 % in pri otrocih 18 %, deleži t.i. »pogostih uživalcev«, ki so EP uživali vsaj 4- do 5-krat tedensko, pa so pri odraslih in najstnikih znašali 12 %  ter pri otrocih 16 %.  [1, 2]  Čeprav je od raziskave minilo že več kot desetletje, zbrani podatki odpirajo vprašanja o kratko- in dolgoročnih posledicah pogostega uživanja EP na zdravje. Ta so pri otrocih in mladostnikih še zlasti pereča, saj zaradi telesnih in duševnih sprememb med  odraščanjem ter šele razvijajočih se navad in življenjskega sloga ti dve skupini predstavljata izrazito ranljiv delež populacije.

Vpliv EP na živčevje, srčno-žilni sistem in presnovno zdravje

Visoka vsebnost kofeina v EP predstavlja dejavnik tveganja za zastrupitev, ki se akutno lahko kaže z motnjami srčnega ritma, bruhanjem, epileptičnimi napadi, motnjami spanja in poslabšanjem že prisotnih psihiatričnih motenj, v hujših primerih pa tudi s propadom skeletnih mišičnih celic (rabdomiolizo), okvaro ledvic in elektrolitnimi motnjami. [3, 4] Na presnovo kofeina vplivajo številni dejavniki, vključno s starostjo, spolom, telesno dejavnostjo in siceršnjo dnevno izpostavljenostjo kofeinu ter drugim snovem, ki bodisi zavirajo ali pospešujejo njegovo presnovo zaradi učinkov na jetrne encime, ki so pri tem udeleženi. Višji in ponavljajoči se odmerki kofeina podaljšajo njegov razpolovni čas ter zmanjšajo njegovo razgradnjo, zato so redni uživalci EP, ali pa posamezniki, ki jih uživajo skupaj z alkoholom, konopljo in drugimi drogami, lahko še posebej podvrženi nenamerni zastrupitvi. Kombinacija EP in alkohola je izrazito neugodna, saj alkohol upočasni presnovo kofeina, kofein pa zakrije znake opitosti ter tako prispeva k celokupno večji zaužiti količini in verjetnosti zastrupitve z obema učinkovinama, pa tudi k tveganemu vedenju in poškodbam. [3, 5] Nekateri izsledki kažejo, da druge sestavine EP, kot so tavrin, izvleček gvarane in glukuronolakton, morda lahko součinkujejo s kofeinom, ojačajo njegove učinke ter tudi sami po sebi škodijo zdravju srca in ožilja, vendar je pri interpretaciji teh izsledkov potrebna previdnost, saj večinoma izvirajo iz raziskav na eksperimentalnih modelih, kar zmanjšuje njihovo posplošljivost. [3]

Pogosto uživanje energijskih pijač je zaradi visoke vsebnosti sladkorja (ki je primerljiva s tisto v  »običajnih« sladkanih pijačah) povezano z višjim tveganjem za pojav kariesa, zaradi prekomernega energijskega vnosa pa, zlasti ob nezadostni telesni dejavnosti, tudi z večjim tveganjem za debelost in pridružene zaplete, kot je sladkorna bolezen tipa 2. Dolgoročno uživanje visokih količin kofeina je lahko povezano tudi z razvojem tolerance in sindroma odvisnosti, saj kronični uživalci po nenadnem prenehanju uživanja pogosto poročajo o motečih simptomih, vključno z glavobolom, utrujenostjo ter poslabšanjem razpoloženja in osredotočenosti. [1, 6–8]

Psihosocialni kontekst otrok in mladostnikov v povezavi z uživanjem EP

Dva obširna sistematična pregleda Marinoni in sodelavcev, objavljena l. 2021 in 2022 [1, 9], sta ugotovitve skupno 104 izvirnih raziskav, ki so preverjale psihosocialne dejavnike v povezavi z uživanjem EP pri otrocih in mladostnikih*, strnila v šest kategorij:

• naravnanost do uživanja EP (vključno z razlogi za uživanje, dojemanjem EP in zavedanjem o njihovih morebitnih zdravju škodljivih vplivih),
• psihološki dejavniki (vključno z radovednostjo in raziskovanjem, izpostavljenostjo stresu ter morebitno prisotnostjo depresije, tesnobnosti in samomorilne ogroženosti),
• družbeno-izobrazbeni dejavniki (vključno s šolskim uspehom in odnosom do šole, šolsko prehrano ter odnosi s starši in vrstniki),
• uporaba (ne)dovoljenih drog (vključno z (elektronskimi) cigaretami, alkoholom in drugimi drogami),
• tvegano vedenje (vključno z motnjami hranjenja, hazarderstvom, odvisnostjo od elektronskih naprav in nasiljem),
• dejavniki življenjskega sloga (vključno s telesno (ne)dejavnostjo in prehranskimi navadami).

Najpogosteje navajani razlogi za uživanje EP so vključevali všečen okus, povišano raven budnosti in energičnosti po zaužitju ter radovednost. Preiskovanci so EP pretežno uživali doma ter med in po telesni dejavnosti. Zavedanje o prekomerni vsebnosti kofeina in drugih sestavin EP glede na priporočene dnevne vrednosti je bilo povezano z nižjo stopnjo njihovega uživanja, prepričanje o njihovi varnosti ali koristi ter zamenjava s športnimi pijačami pa z višjo stopnjo uživanja. [1]

Najdbe glede psiholoških dejavnikov v povezavi z uživanjem EP so si med seboj pogosto nasprotovale, kar je mogoče pripisati raznolikosti v zasnovi raziskav (bodisi presečne, ki preverjajo trenutno stanje povezanosti med dvema ali več spremenljivkami, bodisi longitudinalne, ki podatke zbirajo dlje časa) ter statističnih metodah za oceno povezanosti (kjer velja izpostaviti, da nobene izmed omenjenih raziskav ne ocenjujejo vzročnosti, temveč zgolj ovrednotijo povezanost med preučevanimi spremenljivkami). To velja tako za depresijo kot tudi za tesnobnost oziroma panično ter generalizirano anksiozno motnjo in stres. Zdi se, da je uživanje EP povezano z vzorci čustvovanja, ki vključujejo radovednost in nagnjenost k raziskovanju, impulzivnost, razdražljivost, živčnost in jezo, čeprav je tudi tu potrebno opozoriti na razhajanja glede uporabljenih statističnih metod ter omejeno zanesljivost ocenjevanja osebnostnih lastnosti, še zlasti v primeru samoporočanih podatkov. Izsledki raziskav, ki so vključevale mladostnike iz Južne Koreje, Turčije in Kanade, kažejo na možnost povezave med uživanjem EP in tveganjem za samomor, zlasti pri dečkih in mladih moških. [1]

Do neskladij je prišlo tudi med izsledki raziskav, ki so preučevale povezanost med pogostostjo uživanja EP in šolskim uspehom: čeprav so nekatere poročale o obratnem sorazmerju med (nižjo) stopnjo uživanja EP in (boljšimi) akademskimi dosežki, je bila pri drugih povezava ravno nasprotna ali pa je sploh ni bilo. Ena izmed longitudinalnih raziskav je poročala o domnevnem vplivu boljšega šolskega uspeha na manjšo verjetnost pričetka uživanja EP v enem letu po začetku zbiranja podatkov, druga pa te povezave ni zaznala niti v presečni niti v longitudinalni izvedbi statistične analize. Čeprav so tri presečne raziskave poročale o povezavi med nerednim obiskovanjem pouka in večjo verjetnostjo uživanja EP, je bila zanesljivost teh izsledkov nizka. Raziskave, ki so preverjale povezavo med uživanjem EP in prehranjevanjem v šoli, so poročale o nižji verjetnosti uživanja EP pri posameznikih, ki so obroke prinesli od doma, in višji verjetnosti uživanja EP pri tistih, ki so jih kupovali v šoli ali njeni bližini. Nekatere presečne raziskave so poročale tudi o povezavi med pogostejšim uživanjem EP in nizko stopnjo starševskega nadzora (npr. pomanjkanje pravil glede uživanja slaščic in sladkanih pijač) oziroma težavnimi odnosi s starši. Čeprav se je dober odnos med starši in otroci lahko odražal v nižji stopnji uživanja EP pri otrocih, pa je pogosto uživanje EP med starši, družinskimi člani in vrstniki, kakor tudi pričakovanja vrstnikov in njihovo uživanje alkohola ali kajenje, sovpadalo s pogostejšim uživanjem EP pri preiskovancih. [1]

Avtorji sistematičnega pregleda so poročali o statistično značilni povezanosti med uživanjem EP in uporabo različnih (ne)dovoljenih drog, največ analiziranih raziskav pa se je posvečalo povezavi med uživanjem EP in alkohola. Čeprav je bila večina raziskav presečnih, kar omejuje njihov uvid in napovedni domet, avtorji kot pomembno prednost izpostavljajo vključitev številnih dodatnih dejavnikov (od družbeno-demografskih značilnosti preiskovancev in njihovih družin, do vpliva vrstnikov in sočasne uporabe različnih drog) v izvedbo statističnih analiz. To po njihovem mnenju izkazuje izboljšano splošno zavedanje o številnih razsežnostih, ki prispevajo k uporabi (ne)dovoljenih drog med otroci in mladostniki. [9]

Osrednje najdbe glede povezave med različnimi oblikami tveganega vedenja in pogostejšim uživanjem EP temeljijo predvsem na presečnih raziskavah. V splošnem izsledki izkazujejo povezanost med medvrstniškim nasiljem (tako s strani izvajalcev kot žrtev), tvegano oziroma prekomerno rabo družbenih omrežij, interneta in videoiger ter splošno verjetnostjo nesreč ali poškodb in višjim vnosom EP.  [9]

Pri dejavnikih življenjskega sloga je bil višji vnos EP v številnih (a ne vseh) raziskavah povezan z višjo stopnjo telesne nedejavnosti (ocenjene predvsem na podlagi samoporočanih podatkov o času, ki so ga otroci in mladostniki preživeli pred zasloni elektronskih naprav). Upoštevanje priporočil glede trajanja izpostavitve elektronskim zaslonom je bilo pri deklicah povezano z nižjo stopnjo uživanja EP, pri dečkih pa ne. Prehranski vzorci, ki so v presečnih raziskavah najpogosteje sovpadali z višjim vnosom EP, so vključevali visok delež slaščic, sladkanih pijač, prigrizkov in hitre hrane, visok vnos sadja in zelenjave pa je bil obratno sorazmeren z uživanjem EP. Longitudinalne raziskave prisotnosti tovrstnih povezav niso opredelile. Izsledki raziskav si nasprotujejo tudi pri preverbi povezav med telesno dejavnostjo in uživanjem EP: čeprav nekatere raziskave izkazujejo povezanost med organiziranim ali prostočasnim športnim udejstvovanjem in višjim vnosom EP, druge raziskave tovrstnih povezav niso zaznale. [9]

Zaključki

Iz znanstvene literature je, zlasti v zadnjih letih, razvidno naraščajoče zanimanje za kratko- in dolgoročne psihosocialne kazalnike ter posledice uživanja EP pri otrocih in mladostnikih. V ta namen je ključno zagotoviti ustrezne standarde zbiranja podatkov, opredeliti izide in veljavne načine njihovega merjenja ter podatke zbirati dovolj dolgo in opraviti ustrezne statistične analize po vnaprej določenem načrtu. Zgolj tovrstna, sistematična izvedba raziskav lahko omogoči dejanski uvid in utemeljeno sprejemanje sistemskih ukrepov za javnozdravstvene programe, usmerjene k skupinam, ki jih najbolj potrebujejo. [1] Na ravni posameznika pa se je potrebno zavedati, da raziskovalna vprašanja niso (in ne morejo biti) enaka vprašanjem, ki se o vplivu EP na splošno zdravje in dobro počutje porajajo staršem, skrbnikom, učiteljem in zainteresiranim otrokom oziroma mladostnikom. Razhajanje je posledica dejstva, da so raziskovalna vprašanja praviloma zelo ozko usmerjena, saj njihova širina neposredno določa količino podatkov, izračunov, preiskovancev, meritev in statističnega sklepanja, potrebnih za odgovore, ti pa so vselej podvrženi nadaljnji preverbi. Tudi najbolj dosledno izvedena raziskava, ki zaradi svoje metodološke zasnove lahko ponudi uvid v vzročnost in ne zgolj povezanost med spremenljivkama, je v svojem dometu omejena in le postopno prispeva k »znanstveno utemeljenim« odgovorom na smiselna, a vsebinsko drugačna vprašanja splošne javnosti. Pri tem gre za prednost, ne slabost, saj je prav to tisto, kar znanosti omogoča sistematično in neodvisno preverbo domnev.

Kaj lahko torej sklepamo o vplivu EP na zdravje otrok in mladostnikov? Izhajajoč iz povzetih virov lahko strnemo naslednje ugotovitve: otroci in mladostniki za zdravje, dobro počutje in doseganje svojih ciljev v šoli in prostem času ne potrebujejo EP. Če jih uživajo ali jih želijo poskusiti, je smiselno in koristno, da se s starši, učitelji ali skrbniki lahko pogovorijo o sestavi tovrstnih pijač in morebitnih škodljivih posledicah visokih odmerkov sladkorja, kofeina in ostalih učinkovin, zlasti v kombinaciji z alkoholom in drugimi drogami. Pri tem se je pomembno zavedati njihove izpostavljenosti oglaševanju, družbenim omrežjem in medvrstniškim dinamikam oziroma vpetosti uživanja EP v njihov širši psihosocialni kontekst, jim tudi tu nuditi oporo, če jo potrebujejo ali si je želijo, in jim omogočiti dostop do zdravju in dobremu počutju prijaznejših izbir. Slednje niso omejene zgolj na prehranske izdelke ali živila, temveč lahko vključujejo tudi aktivnosti za sprostitev, druženje in tvorno preživljanje prostega časa oziroma spodbujanje zdravega načina življenja.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.

* Razpon starosti vključenih preiskovancev je znašal med 0 in 18 let, oziroma do 20 let, če je šlo za posameznike v procesu pridobivanja srednješolske izobrazbe.