Pogostnost Alzheimerjeve bolezni po svetu narašča, zdravila zanjo pa kljub številnim preizkušanjem raznolikih učinkovin še ni, zato so preventivni ukrepi, ki bi lahko razbremenili bolnike, svojce in zdravstvene blagajne, čedalje pomembnejši. Avtorji so v povzeti raziskavi v ta namen preverjali učinek uživanja standardiziranega izvlečka ginka (Ginkgo biloba) na upočasnitev kognitivnega upada pri starejših bolnikih, ki so pričeli opažati težave s spominom. Izvleček ginka se v nekaterih državah, vključno z ZDA in državami EU, prodaja kot prehransko dopolnilo za pomoč pri blagih motnjah spomina. Mehanizem delovanja še ni v celoti pojasnjen, verjetno pa vključuje antioksidativne učinke, neposredno zaviranje apoptoze in preprečevanje kopičenja beta-amiloida.

V multicentrično, dvojno slepo raziskavo z naključno razporeditvijo preiskovancev je bilo na podlagi prostovoljnega soglasja vključenih 2854 preiskovancev, starejših od 70 let, z blagim kognitivnim upadom ali samoporočanimi motnjami spomina, kar so raziskovalci pred začetkom raziskave ovrednotili s standardiziranimi lestvicami. Iz raziskave so bili izključeni posamezniki s hudimi motnjami spomina, demenco, depresivno motnjo ali tesnobnostjo. Vključene preiskovance, ki v času izvedbe raziskave niso smeli jemati zdravil, ki se sicer uporabljajo za lajšanje simptomov Alzheimerjeve bolezni, so z uporabo računalniškega algoritma razporedili v eksperimentalno (n = 1419) in kontrolno skupino (n = 1435). Eksperimentalna skupina je dvakrat dnevno v obdobju petih let prejemala izvleček ginka v obliki tablet, kontrolna skupina pa tablete enakega izgleda in podobnega okusa, ki so vsebovale placebo. Preiskovanci so vsake tri mesece prišli na kontrolni pregled k osebnemu zdravniku, kjer so poročali o neželenih učinkih, dobili novo zalogo tablet in s seboj prinesli neporabljene, s čimer so raziskovalci dobili vpogled v doslednost njihovega jemanja, vsako leto pa so opravili tudi psihometrično testiranje za oceno kognitivnih sposobnosti.

Raziskovalci so po petih letih primerjali pojavnost verjetne Alzheimerjeve bolezni med eno in drugo skupino. Vključili so jo bodisi kot samostojno diagnozo bodisi sočasno z vaskularno demenco, obe diagnozi pa sta temeljili na osebni anamnezi posameznika, vrsti in hitrosti napredovanja simptomov, izsledkih nevropsihiatričnih testiranj ter po potrebi tudi na rezultatih slikovne diagnostike, pri čemer so upoštevali mnenja neodvisnih strokovnjakov, ki so pregledali izvide in niso vedeli, v katero skupino je bil razporejen posamezni preiskovanec. V analizo so vključili 1406 posameznikov iz eksperimentalne skupine, ki so prejeli vsaj en odmerek izvlečka ginka, in 1414 preiskovancev iz kontrolne skupine, ki so prejeli vsaj en odmerek placeba, saj ostali iz osebnih ali zdravstvenih razlogov niso jemali dodeljenih tablet. Delež preiskovancev, ki so dosledno jemali dodeljeno učinkovino, je v obeh skupinah znašal 95 %. Pojavnost verjetne Alzheimerjeve bolezni se med skupinama ni statistično značilno razlikovala – v eksperimentalni skupini je zbolelo 61 preiskovancev, v kontrolni pa 73. Tudi glede neželenih učinkov med skupinama ni bilo statistično značilnih razlik.

Avtorji raziskave zaključujejo, da izvleček ginka pri starejših posameznikih z motnjami spomina ne prepreči kasnejšega razvoja Alzheimerjeve bolezni. Kot prednost raziskave izpostavljajo njeno zasnovo, saj so sodelujoče preiskovance pridobili s pomočjo osebnih zdravnikov, s čimer naj bi se vključeni vzorec bolj približal dejanskemu stanju v populaciji, povečala pa naj bi se tudi doslednost pri jemanju dodeljene učinkovine. Kot ključno pomanjkljivost izpostavljajo pojavnost Alzheimerjeve bolezni, ki je bila pri preiskovancih v obeh skupinah bistveno nižja od pričakovane, kar po njihovem mnenju zmanjšuje sposobnost zaznave razlik med skupinama, v kolikor te dejansko obstajajo. Nizko pojavnost pripisujejo relativno strogim izključitvenim kriterijem in visoki stopnji osipa preiskovancev, saj domnevajo, da so bili morda ravno tisti preiskovanci, ki jih niso vključili v raziskavo ali zajeli v analizo, bolj ogroženi za nastanek Alzheimerjeve bolezni. Zaključujejo, da bi bilo za trdnejše izsledke potrebno izvesti dolgotrajnejše raziskave.

Povzela: Nives Križaj