Izhodišča in namen raziskave

Zdrava prehrana sodi med ključne vidike preprečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni, vendar na možnost izbire v veliki meri vpliva finančno stanje posameznika, saj nizki prihodki pri odraslih pogosto sovpadajo z izbiro cenovno dostopnejših, manj kakovostnih živil. Čeprav nekateri izsledki kažejo, da lahko popusti in prilagajanje ponudbe vplivajo na izbiro živil pri nakupovanju in naročanju hrane v restavracijah, raziskav, ki bi tovrstne metode preverjale pri spletnem nakupovanju, zaenkrat primanjkuje. Ker je spletno nakupovanje živil zlasti med pandemijo COVID-19 doživelo velik razmah, so avtorji povzete raziskave preverjali, ali lahko pri uporabnikih prehranskih bonov v ZDA s popusti in/ali z vnaprejšnjo izbiro izdelkov v nakupovalni košarici vplivajo na znesek, ki ga preiskovanci porabijo za spletni nakup sadja in zelenjave.

Metodologija

V raziskavo z naključno razporeditvijo preiskovancev so z uporabo spletne ankete vključili odrasle, ki so zaradi finančne stiske kadarkoli koristili prehranske bone (program SNAP, angl. Supplemental Nutrition Assistance Program) ter hkrati brali in govorili angleško in sobivali z manj kot štirimi člani gospodinjstva. Izključili so posameznike, ki so anketo večkrat izpolnili z istega IP naslova, jo zaključili v manj kot tretjini mediane časa izpolnjevanja in tiste, ki ankete ali spletnega nakupa niso zaključili. Od vključenih preiskovancev so pridobili podatke o sociodemografskih značilnostih, možnosti vsakodnevnega dostopa do hrane, uživanju sadja in zelenjave ter prehranskih in nakupovalnih navadah. Nato so jih naključno razporedili v eno od štirih skupin in jih prosili, naj z vnaprej dodeljenim zneskom, ki je temeljil na samoporočanih podatkih in izsledkih predhodnih raziskav, v navidezni spletni trgovini nakupijo tedensko zalogo hrane. Preiskovanci za sodelovanje v raziskavi niso prejeli plačila, za spodbudo pa so bili obveščeni, da bo 100 naključno izbranih posameznikov »nakupljene« izdelke prejelo na dom. Raziskovalci so jim ob zaključku sodelovanja razkrili, da bodo »zmagovalci« namesto tega prejeli darilni bon v vrednosti porabljenega zneska, in to utemeljili z logističnimi izzivi pri dostavi živil ter manjšo potrebo po zbiranju osebnih podatkov.

Skupine, v katere so bili preiskovanci naključno razporejeni, so bile: prva oz. kontrolna skupina (brez kakršne koli intervencije); druga skupina s 50-odstotnim popustom na izbrano sadje in zelenjavo (do skupne vrednosti 20 $) ; tretja skupina z vnaprej izbrano vrsto sadja in zelenjave v nakupovalni košarici (izbira je bila opravljena na podlagi samoporočanih podatkov preiskovancev ter podatkov o najpogostejših izbirah sadja in zelenjave pri prejemnikih prehranskih bonov, preiskovanci pa so lahko izbrane izdelke kadarkoli odstranili iz košarice); četrta skupina, ki je prejela 50-odstotni popust na vnaprej izbrano sadje in zelenjavo v nakupovalni košarici. Sadje in zelenjava sta bila lahko sveža, konzervirana ali zamrznjena in nista vsebovala več kot 140 mg natrija na porcijo.

Raziskovalci so med skupinami primerjali delež celokupnega zneska nakupa, porabljenega za sadje in/ali zelenjavo, brez dodanega popusta. Predpostavili so, da bodo preiskovanci v četrti skupini namenili večji delež zneska nakupu sadja in zelenjave kot preiskovanci v ostalih skupinah, preverjali pa so tudi vpliv starosti, spola, etnične pripadnosti in socioekonomskih značilnosti.

Rezultati

V analizo je bilo vključenih 2744 preiskovancev. Njihova povprečna starost je znašala 46,7 let, več kot polovico vzorca (52,7 %) pa so predstavljale ženske. Med najpogosteje zastopanimi etničnimi skupinami so izstopali belci (75,6 %), afroameričani (14,2 %) in latinoameričani (9,8 %). Več kot dve tretjini (67,1 %) preiskovancev je v času sodelovanja v raziskavi koristilo prehranske bone, 69,9 % pa jih je poročalo, da nimajo vsakodnevno zagotovljenega dostopa do hrane. Značilnosti preiskovancev so bile primerljive v vseh skupinah, ženske in posamezniki z vsaj delno visokošolsko izobrazbo pa so s statistično značilno večjo verjetnostjo zaključili anketo in »spletni nakup« v primerjavi z ostalimi preiskovanci.

Skupno 93,1 % preiskovancev je »kupilo« vsaj eno vrsto sadja ali zelenjave, v povprečju pa so temu namenili 20,5 % zneska nakupa. Preiskovanci v drugi, tretji in četrti skupini so porabili 4,7 %, 7,8 % in 13,0 % več denarja za nakup sadja in zelenjave od kontrolnih preiskovancev, vse naštete razlike pa so bile statistično značilne.  Med drugo in tretjo skupino ni bilo statistično značilnih razlik, učinek pa je bil statistično značilno največji v zadnji skupini, ki je združevala 50-odstotni popust ter vnaprej izbrano sadje in zelenjavo. Raziskovalci v statistični analizi niso zaznali vpliva starosti, spola, etnične pripadnosti, dosežene izobrazbe, zagotovljenega dostopa do hrane ali siceršnje uporabe spleta za nakup živil.

Zaključki

Avtorji raziskave na podlagi izsledkov zaključujejo, da lahko smotrna uporaba popustov in vnaprejšnja ponudba zdravih živil v nakupovalnih košaricah pri uporabnikih prehranskih bonov prispevata k pogostejšemu nakupu tovrstnih živil tudi pri spletnem nakupovanju. Med omejitvami raziskave izpostavljajo izključitvene kriterije, zaradi katerih vzorec preiskovancev morda ni najbolje odražal najbolj ranljivih skupin v ZDA, kot iztočnico za nadaljnje raziskave pa navajajo preverbo drugih tovrstnih strategij, vključno s posamezniku prilagojenim trženjem v kontekstu spletnega nakupovanja živil.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.