Izhodišča in namen raziskave

Nadzorovano dihanje je v zadnjem času pritegnilo veliko pozornosti javnosti zaradi potencialnih blagodejnih učinkov na duševno zdravje. Namen povzete meta-analize je bil oceniti povezanost izvajanja različnih tehnik nadzorovanega dihanja z nižjo ravnjo samoporočanega stresa v primerjavi s kontrolnimi skupinami brez uporabe dihalnih tehnik.

Metodološke značilnosti 

Iskanje literature je potekalo v petih podatkovnih bazah (PsycInfo, PubMed, ProQuest, Scopus in Web of Science) ter dveh registrih kliničnih študij (ClinicalTrials.gov in ISRCTN) do februarja 2022. Ključne iskalne besede so bile: breath, respir, random, RCT in stress.

Avtorji so se osredotočili izključno na raziskave z naključno razporeditvijo preiskovancev (angl. randomised controlled trials, RCT), pri katerih so statistične analize upoštevale zdravstveno stanje udeležencev, tehniko in način izvedbe dihalnih vaj, tipe kontrolnih skupin ter merilne instrumente za stres.

Glavni poudarek je bil na objavljenih in neobjavljenih raziskovalnih poročilih z meritvami subjektivnega stresa. Za vključitev so morale študije izpolnjevati naslednje kriterije:

1. Jezik objave je angleščina.
2. Vsebina vključuje dihalne tehnike (več kot 50 % intervencije).
3. Gre za naključno razporeditev preiskovancev.
4. Ocenjuje se samoporočane ravni stresa ter izraženost simptomov tesnobnosti ali depresije.
5. Študija vključuje odrasle (18+ let).Izključene so bile študije, ki so uporabljale tehnike ali kontrolne skupine s komponentami dihalnih, ki so posredno vplivale na dihanje (npr. čuječnost, petje, aerobna vadba).

Preliminarno pregledovanje glede na kriterije upravičenosti je izvedel prvi avtor. Končna izbira je vključevala tudi citiranje in preverjanje skladnosti med ocenjevalci, dvomi pa so se razreševali s posvetovanjem med avtorji.

Glavni preučevani izid je bil samoporočana ocena ravni stresa, dodatni izidi pa so vključevali izraženost simptomov tesnobe in depresije ter oceno splošnega duševnega zdravja. Zbrani so bili podatki o velikosti vzorcev, povprečjih in standardnih odklonih rezultatov po intervenciji oziroma z zadnjim možnim sledenjem (zadnje možno sledenje je bilo opredeljeno kot stanje, ko udeleženci niso več prejemali navodil za dihalno intervencijo).

Raziskovalci so v okviru meta-analize ocenili tudi pristranost vključenih raziskav, pri čemer so upoštevali pristop za izvedbo naključne razporeditve preiskovancev in načine merjenja rezultatov. Ocenjeno tveganje za pristranost je bilo nizko, zmerno ali visoko.

Rezultati

V meta-analizo je bilo vključenih 12 raziskav z naključno razporeditvijo preiskovancev s skupno 785 odraslimi udeleženci. Pristranost večine vključenih raziskav je bila ocenjena kot zmerna. Izsledki meta-analize izkazujejo statistično značilen učinek nadzorovanega dihanja na zniževanje ravni samporočanega stresa v primerjavi s kontrolnimi pogoji. Podobno velja tudi za njegov učinek na samoporočane simptome tesnobnosti in depresije.

Zaključki 

Rezultati kažejo, da nadzorovano dihanje lahko prispeva k izboljšanju duševnega zdravja, predvsem z zmanjševanjem stresa, tesnobe in depresije. Kljub obetavnim ugotovitvam avtorji opozarjajo na potrebo po metodološko bolje zasnovanih nadaljnjih raziskavah, s čimer bi zmanjšali tveganje za pristranost in na bolj zanesljiv način ovrednotili morebitne blagodejne učinke nadzorovanega dihanja na duševno zdravje.

Povzela: Ajda Centa, mag. kog. zn.