Izhodišča in namen

Čeprav ljudje v svetovnem merilu živimo dlje in bolje kot kdajkoli prej, ima daljšanje življenjske dobe tudi svojo slabo plat, saj postajajo nevrodegenerativne bolezni čedalje večje breme za vse več bolnikov in njihovih svojcev, hkrati pa so tudi vse večji porabnik sredstev zdravstvenih blagajn po vsem svetu. Zdrava prehrana je eden izmed temeljev primarne preventive mnogih bolezni. Mediteranski način prehranjevanja, Mediteranski način prehranjevanja (ki vključuje veliko sadja, zelenjave, nenasičenih maščobnih kislin (npr. oljčnega olja), polnozrnatih živil, stročnic in rib, zmeren vnos alkohola (npr. kozarec rdečega vina na dan) in malo oz. skoraj nič nasičenih maščob (npr. masla), rdečega mesa, mlečnih izdelkov in živil, pripravljenih iz bele moke) ima preverjene blagodejne učinke na zdravje srca in obtočil, zato raziskovalce zanimajo tudi njegovi učinki na zdravje možganov.

Vključene raziskave

Pregledni članek povzema rezultate 97 opazovalnih raziskav, presečnih raziskav in randomiziranih kliničnih raziskav, njihovi zaključki pa so razvrščeni glede na pojav in njegovo pogostnost v povezavi s prehranjevanjem po mediteranskem tipu: tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni in drugih demenc, druga nevrodegenerativna obolenja (npr. Parkinsonova bolezen, Huntingtonova bolezen in amiotrofična lateralna skleroza) in označevalci nevrodegeneracije v slikovnih preiskavah. Nazadnje avtorici predstavita še zaključke nekaterih farmakoloških študij, ki na celičnih in živalskih modelih, ena študija pa tudi na kohorti z Alzheimerjevo boleznijo, preverjajo učinke nekaterih spojin, ki se pojavljajo v sestavinah, značilnih za mediteranski tip prehranjevanja.

Rezultati

Študije večinoma kažejo na povezavo med prehranjevanjem po mediteranskem tipu in nižjo obolevnostjo ter boljšim rezultatom na psiholoških in slikovno-diagnostičnih testih možganov. Na podlagi raziskav, opravljenih na živalskih in celičnih modelih, avtorici izpostavljata tudi ugodne učinke določenih sestavin oljčnega olja in rdečega vina.

Zaključki

Čeprav izsledki v splošnem nakazujejo zaščitno vlogo mediteranskega tipa prehranjevanja pri zdravju možganov, avtorici opozarjata na metodološke težave mnogih raziskav na področju prehrane, ki omejujejo določanje vzročnih povezav. Dodatno težavo predstavlja tudi dejstvo, da zaenkrat raziskave še ne dajejo jasnega odgovora o najpomembnejši sestavini mediteranskega tipa prehranjevanja za zdravje možganov, vse našteto pa pomeni, da so na tem področju potrebne dodatne raziskave.

Povzela: Lana Blinc

Komentar strokovnjaka

Številne raziskave nakazujejo, da bi mediteranski način prehranjevanja lahko zmanjšal tveganje za nastanek nevrodegenerativnih bolezni, kar daje upanje, da jih bomo v prihodnosti morda bolj učinkovito preprečevali. Pri tem je treba upoštevati, da so nevrodegenerativne bolezni po mehanizmih nastanka zelo kompleksne in heterogene, zato je malo verjetno, da bi z mediteranskim načinom prehranjevanja v enaki meri ščitili pred nastankom vseh degenerativnih bolezenskih sprememb v možganih. Bolj natančno bo potrebno opredeliti tudi mehanizme, prek katerih mediteranska prehrana deluje na možgane.

doc. dr. Sergej Pirkmajer