Izhodišča in namen raziskave

Različna bolečinska stanja predstavljajo pomembno zdravstveno breme za posameznika in družbo in terjajo razvoj novih strategij za čim učinkovitejše zdravljenje s čim manj neželenimi posledicami (kot je na primer razvoj sindroma odvisnosti pri nepravilni rabi opioidnih protibolečinskih zdravil). Nekateri raziskovalni izsledki kažejo, da bi bilo v ta namen lahko uporabno tudi poslušanje sproščujoče glasbe, zlasti takšne, ki jo preiskovanci izberejo sami. Avtorji povzete raziskave so zato preverjali, kateri vidiki izkušnje poslušanja izbrane glasbe so pomembni za njeno protibolečinsko delovanje.

Metodologija

V raziskavi je sodelovalo 63 preiskovancev, ki so bili k sodelovanju povabljeni z objavami na družbenih omrežjih ali v okviru pouka na oddelku za psihologijo Univerze McGill, v mestu Montreal v Kanadi, in so za svoje sodelovanje prejeli bodisi denarno nagrado bodisi kreditne točke pri pouku. V raziskavo so bili vključeni le, če niso imeli osebne zgodovine nevroloških in psihiatričnih bolezni, kroničnega bolečinskega stanja, zlorabe alkohola ali drog ter jemanja protibolečinskih zdravil več kot dvakrat tedensko.

Raziskovalni protokol je bil sestavljen iz kvantitativnega in kvalitativnega dela. Pred začetkom kvantitativnega dela je vsak preiskovanec sodeloval v t. i. kalibraciji testiranja, pri kateri je 15-sekundne zaporedne termične dražljaje (v razponu od 40 do 49 ºC) na štirih različnih mestih kože notranjega dela podlakti ocenil kot boleče ali zgolj tople. Če jih je ocenil kot boleče, jih je na 100-stopenjski lestvici ocenil tudi glede jakosti in neprijetnosti, raziskovalci pa so iz teh podatkov vsakemu preiskovancu priredili temperaturo bolečinskega dražljaja, ki je ustrezala oceni od 50 od 100 in ki so jo uporabili pri kvantitativnem delu protokola. Slednji je zajemal pet zaporednih, naključno razporejenih 7-minutnih raziskovalnih pogojev, med katerimi so preiskovanci poslušali (1) svojo najljubšo glasbo (dve skladbi), (2) sproščujočo glasbo, izbrano iz vnaprej ponujenega nabora skladb, (3 in 4) premešane, nesmiselne zvočne zapise skladb iz prvega in drugega pogoja ali (5) tišino. Po zaključku vsake skladbe (v pogojih 1 in 2) so z uporabo številčnih in opisnih lestvic ocenili njeno prijetnost, svojo čustveno zavzetost (angl. emotional arousal) ob poslušanju ter podali informacijo o pogostosti naježenosti oz. kurje polti (angl. chills), ki bi ga morda zaznali med poslušanjem glasbe. Med vsakim pogojem so bili 8-krat izpostavljeni termičnim bolečinskim dražljajem, ki so jih sproti ocenili glede jakosti in neprijetnosti.

Kvalitativni del raziskovalnega protokola je vključeval izvedbo polstrukturiranih intervjujev, v katerih so preiskovanci prosto odgovarjali na vprašanja o svojih izbranih najljubših skladbah. Raziskovalce je zanimalo, zakaj so preiskovanci izbrali ravno te skladbe, kaj jim je pri njih najbolj všeč, kako se počutijo med poslušanjem in v kakšnih okoliščinah si jih običajno predvajajo ali si jih zaželijo poslušati. Iz pridobljenih odzivov so (tudi s pomočjo računalniškega algoritma za analizo značilnosti zvočnih zapisov izbranih najljubših skladb) izluščili štiri tematske sklope (ganljiva, angl. moving; umirjena, angl. calm; vedra, angl. happy, in energična, angl. active).

V statistični analizi so raziskovalci preverjali, ali (in kako) poslušanje glasbe, nesmiselnih zvočnih zapisov oziroma tišine vpliva na poročano jakost in neprijetnost bolečine ter kakšno vlogo pri tem morda igrajo tematski sklopi in poročani vidiki čustvenega doživljanja najljubše glasbe.

Rezultati

V raziskavi je sodelovalo 14 moških in 49 žensk, povprečna starost vseh vključenih preiskovancev pa je znašala 21,3 let. Izsledki analize kažejo, da so preiskovanci med poslušanjem svoje najljubše glasbe poročali o statistično značilno blažji in manj neprijetni bolečini kot med poslušanjem ponujene sproščujoče glasbe, nesmiselnih zvočnih zapisov ali tišine. Preiskovanci so sproščujočo, še zlasti pa svojo najljubšo glasbo ocenili kot prijetnejšo v primerjavi s premešanimi zvočnimi zapisi ter poročali o večji čustveni zavzetosti in pogostejši naježenosti med njenim poslušanjem. Zastopanost tematskih sklopov skladb je bila približno enakomerno porazdeljena med vsemi štirimi kategorijami. Rezultati analize povezanosti tematskega sklopa glasbe, poročanih vidikov njenega čustvenega doživljanja in njenega vpliva na jakost in neprijetnost bolečinskih dražljajev sicer nakazujejo na večjo protibolečinsko učinkovitost ganljive glasbe v primerjavi z ostalimi tematskimi sklopi, morda na račun večje ocenjene prijetnosti in pogostejše naježenosti med njenim poslušanjem, vendar je bilo zaradi približno enakovredne zastopanosti vseh tematskih sklopov število preiskovancev v tej kategoriji prenizko za izvedbo zanesljive statistične analize.

Zaključki

Avtorji raziskave na podlagi izsledkov sklepajo, da je najljubša glasba preiskovancev učinkovitejša pri lajšanju termične bolečine v primerjavi s sproščujočo glasbo, do katere ne čutijo čustvene navezanosti. Med omejitvami svoje raziskave navajajo relativno nizko število preiskovancev v vsakem posameznem tematskem sklopu, kar je omejilo zanesljivost statističnih analiz, in dejstvo, da je preverba morebitnih protibolečinskih učinkov glasbe zaradi zasnove poskusa omejena zgolj na akutne toplotne dražljaje, zato ugotovitev ni mogoče posploševati na druga, klinično pomembna bolečinska stanja. Zaključujejo, da so za preverbo nakazane povezave med tematskim sklopom in protibolečinskimi učinki glasbe, kakor tudi za razjasnitev mehanizmov le-teh, potrebne dodatne raziskave.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.