zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik
zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik

Črevesni mikrobiom in depresija

31. maja 2021

Depresija je bila v številnih raziskavah povezana s spremenjeno strukturo  črevesnega mikrobioma. Kljub novim dognanjem pa diagnoza depresije ostaja v veliki meri klinična, prav tako ne poznamo bioloških označevalcev, ki bi lahko bolezen napovedovali. V ta namen so raziskovalci poskušali bolj podrobno opredeliti mikrobiom ter presnovke v črevesju, ki bi lahko vplivali na depresijo.

Pri 156 vzorcih blata pacientov z depresivno motnjo in 155 vzorcih blata zdravih ljudi (kontrolna skupina) so preučevali razlike v vsebnosti mikrobov ter presnovkov, kar odraža tudi stanje v črevesju. Glede črevesnega mikrobioma so odkrili razlike v vsebnosti 47 vrst bakterij in 3  bakteriofagov, ni pa bilo razlik v vsebnosti gliv in parazitov. Odkrili so tudi razlike v vsebnosti kar 50 presnovkov, med katerimi so bile pomembne molekule, vključene v presnovo aminokislin. Raziskovalci so na podlagi kombinacije dveh bakterijskih vrst, dveh bakteriofagov in dveh presnovkov uspešno ločili zdrave preiskovance od preiskovancev z depresivno motnjo, kar nakazuje možnost razvoja bioloških označevalcev za depresijo v bližnji prihodnosti.

Raziskava je prišla tudi do drugih zanimivih ugotovitev: med drugim se razlike v vsebnosti bakterijskih rodov Bacteroides in Blautia skladajo z dosedanjimi ugotovitvami, ki so pri bolnikih z depresivno motnjo beležile višjo stopnjo vnetja. Pomembna je tudi zmanjšana vsebnost črevesne  GABA, kar bi po mnenju raziskovalcev lahko vplivalo na moteno funkcijo nevrotransmiterja GABA v možganih. Raziskava tako predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje preučevanje depresije. 

Povzel: Jakob Timotej Stojanov Konda

Bibliografski podatki o objavi

  • Yang J, Zheng P, Li Y et al. Landscapes of bacterial and metabolic signatures and their interaction in major depressive disorders. Sci Adv. 2020 Dec 2;6(49). DOI: 10.1126/sciadv.aba8555

Kaj pravi znanost?

Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Dejavniki tveganja za zgodnji pojav demence

Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Več
V raziskavi je pri skupini, ki je prejemala deferipon, prišlo do hitrejšega kognitivnega upada.

Vpliv deferipona, vezalca železa, na potek Alzheimerjeve bolezni

V raziskavi je pri skupini, ki je prejemala deferipon, prišlo do hitrejšega kognitivnega upada.

Več
Izsledki majhne raziskave izkazujejo upad sposobnosti nekaterih vidikov sočustvovanja pri bolnikih s klinično diagnozo vedenjske oblike frontotemporalne demence.

Spremembe sposobnosti sočustvovanja pri frontotemporalni demenci

Izsledki majhne raziskave izkazujejo upad sposobnosti nekaterih vidikov sočustvovanja pri bolnikih s klinično diagnozo vedenjske oblike frontotemporalne demence.

Več

Bi radi storili več?

Podprite nas

zdravaglava.si tudi na socialnih omrežjih

Spletišče zdravaglava.si ponuja izbor znanstveno podprtih priporočil za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja. Spletna stran ni nadomestilo za pogovor z zdravnikom, ki posameznikovo zdravstveno stanje najbolje pozna in mu lahko utemeljeno svetuje glede koristi in tveganj pri upoštevanju priporočil. Če imate skrbi ali vprašanja, povezana z zdravjem, vas prosimo, da poiščete zdravniško pomoč.

© 2019 – 2025 Projekt p3Z in program ZDZG

 

ISSN 2820-5073

Zdravaglava.si

Search

Naša spletna stran uporablja piškotke. S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z obiskom se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.Skrij obvestilo