Depresija je bila v številnih raziskavah povezana s spremenjeno strukturo črevesnega mikrobioma. Kljub novim dognanjem pa diagnoza depresije ostaja v veliki meri klinična, prav tako ne poznamo bioloških označevalcev, ki bi lahko bolezen napovedovali. V ta namen so raziskovalci poskušali bolj podrobno opredeliti mikrobiom ter presnovke v črevesju, ki bi lahko vplivali na depresijo.
Pri 156 vzorcih blata pacientov z depresivno motnjo in 155 vzorcih blata zdravih ljudi (kontrolna skupina) so preučevali razlike v vsebnosti mikrobov ter presnovkov, kar odraža tudi stanje v črevesju. Glede črevesnega mikrobioma so odkrili razlike v vsebnosti 47 vrst bakterij in 3 bakteriofagov, ni pa bilo razlik v vsebnosti gliv in parazitov. Odkrili so tudi razlike v vsebnosti kar 50 presnovkov, med katerimi so bile pomembne molekule, vključene v presnovo aminokislin. Raziskovalci so na podlagi kombinacije dveh bakterijskih vrst, dveh bakteriofagov in dveh presnovkov uspešno ločili zdrave preiskovance od preiskovancev z depresivno motnjo, kar nakazuje možnost razvoja bioloških označevalcev za depresijo v bližnji prihodnosti.
Raziskava je prišla tudi do drugih zanimivih ugotovitev: med drugim se razlike v vsebnosti bakterijskih rodov Bacteroides in Blautia skladajo z dosedanjimi ugotovitvami, ki so pri bolnikih z depresivno motnjo beležile višjo stopnjo vnetja. Pomembna je tudi zmanjšana vsebnost črevesne GABA, kar bi po mnenju raziskovalcev lahko vplivalo na moteno funkcijo nevrotransmiterja GABA v možganih. Raziskava tako predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje preučevanje depresije.
Povzel: Jakob Timotej Stojanov Konda
Bibliografski podatki o objavi
- Yang J, Zheng P, Li Y et al. Landscapes of bacterial and metabolic signatures and their interaction in major depressive disorders. Sci Adv. 2020 Dec 2;6(49). DOI: 10.1126/sciadv.aba8555