Izhodišča 

V boju proti kognitivnemu upadu v starosti imamo le malo pripomočkov za obrambo. Ker so pomanjkanje nekaterih vitaminov skupine B povezali s kognitivnim upadom, je nadomeščanje le-teh morda eden od učinkovitih pristopov za izboljšanje stanja možganov. Ob pomanjkanju vitaminov B se v krvi poviša raven presnovka homocisteina, ki mu pripisujejo več mehanizmov, preko katerih bi lahko povzročil okvaro živčevja. Kljub temu, da vitamini B znižajo raven omenjenega presnovka, ni jasno, ali si od nadomeščanja vitaminov in preventivnega jemanja prehranskih dopolnil lahko obetamo varovalni učinek na možgane v starosti.

Namen

Z raziskavo so želeli ugotoviti, ali jemanje vitaminov B v obliki prehranskih dopolnil upočasni ali prepreči  kognitivno upadanje v starosti.

Metode 

Avtorja predstavljata sistematični pregled 31 raziskav z naključno razporeditvijo preiskovancev, v katerih so s placebom primerjali vpliv treh vitaminov B (B6, B9 in B12) na različne kazalnike kognitivnih sposobnosti pri preiskovancih, starih več kot 50 let, z ali brez znakov kognitivnega upada na začetku raziskave. 13 izmed pregledanih raziskav, kjer so kognitivne sposobnosti merili s kratkim preizkusom spoznavnih sposobnosti, so vključili v meta-analizo.

Rezultati 

V sistematični pregled so vključili 10 raziskav s skupno 1925 preiskovanci s kognitivnim upadom in 21 raziskav s skupno 15104 preiskovanci brez znakov kognitivnega upada. Preiskovance so spremljali od obdobja štirih tednov do največ šest ali sedem let. Iz pregledane literature v večini primerov ni bilo mogoče postavljati zaključkov glede vpliva vitaminov B na kognitivne sposobnosti, vpliva prav tako niso potrdili z meta-analizo. Zelo majhen in neprepričljiv učinek so opazili pri preiskovancih, ki so bili ali kognitivno prizadeti pred začetkom raziskave ali pa  so imeli povišano raven homocisteina – to so namreč preiskovanci z večjim tveganjem.

Zaključki 

Preprečevanje kognitivnega upada z uživanjem prehranskih dopolnil z vitamini B najlaže preverimo pri populaciji, kjer ta upad pričakujemo. Tako populacijo sestavljajo ravno tisti preiskovanci, pri katerih so v pričujoči raziskavi opazili majhen učinek vitaminov B v primerjavi s placebom. Raziskava je bila osredotočena na širšo populacijo, kjer pa varovalnega učinka vitaminov B niso opazili. Zato lahko zaključimo le, da izsledki te raziskave ne podpirajo preventivnega jemanja vitaminov B v ta namen. Morda bi lahko ugodne učinke potrdili z daljšim spremljanjem preiskovancev in z uporabo občutljivejših metod za ocenjevanje kognitivnih sposobnosti.

Povzel: Jernej Šorli

Komentar strokovnjaka

Na podlagi sistematičnega pregleda in meta-analize Forda in Almeide lahko sklepamo, da neselektivno dodajanje vitaminov B v obliki prehranskih dopolnil ne bo imelo varovalnega učinka pred kognitivnim upadom. To ne pomeni, da vitamini B ne prispevajo k zdravju možganov ali da višji vnos posameznih vitaminov B ne more imeti zaščitnega učinka.

Raziskava Forda in Almeide ima nekaj metodoloških posebnosti, ki jih je pri razlaganju rezultatov in aplikaciji zaključkov potrebno upoštevati.

Pri preverjanju učinkovitosti dodajanja vitaminov v prehrano je namreč pomembno opredeliti izhodiščno stanje glede ustreznosti vnosa preučevanih vitaminov. Povsem pričakovano je, da dodajanje vitaminov B v prehrano udeležencev z normalnim stanjem in zadostnim vnosom teh vitaminov ne bo pokazalo dodatnega zaščitnega učinka. Zaščitni učinek dodajanja se lahko pokaže zgolj v primeru že obstoječega pomanjkanja raziskovanih vitaminov.

Pri raziskovanju učinkov dodajanja oz. vnosa vitaminov B na kognitivni upad je potrebno ločiti tudi med posameznimi vitamini, ki med seboj niso zamenljivi, temveč imajo vsak svoje presnovne vloge. Hujše pomanjkanje samo enega izmed vitaminov B povzroči vrsto kognitivnih simptomov. Takšna primera sta sindrom Wernicke-Korsakoff v primeru pomanjkanja vitamina B1 in značilni nevrološki sindrom kognitivnega upada, psihiatričnih motenj in periferne nevropatije pri pomanjkanju vitamina B12. Dodajanje vitamina B1 ne bo imelo zaščitnega učinka pred simptomi pomanjkanja vitamina B12 in, obratno, dodajanje vitamina B12 ne more ublažiti simptomov pomanjkanja vitamina B1.

Tudi pri raziskovanju učinkov dodajanja vitaminov B na znižanje homocisteina je smiselno ločiti med posameznimi vitamini, vpletenimi v relevantne presnovne poti. Ko je presnova homocisteina oslabljena zaradi pomanjkanja vitamina B6, ni smiselno pričakovati pozitivnega učinka dodajanja vitamina B12.

V sistematični pregled sta Ford in Almeida vključila 10 raziskav na ljudeh s kognitivnim upadom in 21 raziskav na ljudeh brez znakov kognitivnega upada, a le del raziskav je udeležence vključeval na podlagi vsaj enega znaka pomanjkanja vitaminov B. Od 13 raziskav, vključenih v meta-analizo, le 4 upoštevajo vsaj en znak pomanjkanja. Poleg tega sistematični pregled in meta-analiza ne ločita med posameznimi vitamini B, ampak enakovredno obravnavata raziskave z dodajanjem različnih kombinacij vitaminov B.

V znatnem deležu vključenih raziskav, tudi tistih na ljudeh brez znakov kognitivnega upada, so udeleženci imeli že obstoječe srčno-žilne, možgansko-žilne ali presnovne motnje, ki lahko vplivajo na učinke dodajanja vitaminov B. Združevanje tako heterogenih skupin udeležencev ni najbolj smiselno, če je cilj meta-analize določiti pravi učinek intervencije, katere rezultat je močno odvisen od značilnosti konteksta, v katerem je bila preverjana.

Na podlagi raziskave Forda in Almeide lahko sklepamo samo o dodajanju vitaminov B v oblik prehranskega dopolnila brez utemeljenega vzroka. Ne moremo (in ne smemo) pa izključiti pomena in morebitnih koristi živil z višjo vsebnostjo vitaminov B ali nadomeščanja vitaminov B s prehranskimi dopolnili pri pomanjkanju. Ustrezen vnos vitaminov B je pomemben za zdravje možganov in najbrž tudi za preventivo pred kognitivnim upadom. Ne glede na to, kako pokrivamo potrebe po vitaminih B, smo na boljšem, kot če jih ne bi.

Nenad Kojić