Avtorja uvodnika kot najpomembnejše sporočilo novih priporočil izpostavljata spoznanje, da za ugoden vpliv na zdravje zadošča že malo gibanja – še zlasti, če gre za zmeren oziroma intenziven napor (npr. hitra hoja oz. tek). Poudarjata tudi, da v novih priporočilih ni več spodnje časovne omejitve, saj ima že vzpon po stopnicah merljiv in koristen učinek na zdravje. Najbolj priporočljivo je izvajanje zmerne dejavnosti v časovnem obsegu 150 do 300 min na teden ali intenzivne dejavnosti v obsegu 75 do 150 min na teden. V nasprotju s prejšnjimi priporočili ni več potrebno, da se gibanje razporeja v tri ali več dni v tednu, saj za primerljiv izid zadošča, če telovadbo opravimo v dnevu ali dveh.

V članku so predstavili nova spoznanja o takojšnjih učinkih telesne dejavnosti na zdravje; že enkratna zmerna do intenzivna vadba za več ur zniža krvni pritisk, koncentracijo maščob v krvi  in izboljša odzivnost tkiva na  inzulin. Velikost učinka sovpada z dolžino in stopnjo napora – daljši učinek pri posameznikih, sposobnih večjih in daljših naporov. Dolgoročne prednosti redne telesne dejavnosti vključujejo zmanjšano  obolevnost  in  umrljivost  zaradi srčno-žilnih in možgansko-žilnih bolezni,  sladkorne bolezni tipa 2  in različnih vrst  raka  ter manj zapletov zaradi  povišanega  krvnega tlaka  in motenj v uravnavanju vsebnosti  maščob  v  krvi. Zgolj telovadba pri večini ljudi ni dovolj za znižanje telesne mase, skupaj z manjšim vnosom kalorij pa je odločilni dejavnik pri izgubljanju presežka kilogramov in vzdrževanju zdrave telesne teže. Strokovnjaki ugotavljajo tudi, da telesna aktivnost izboljša miselne sposobnosti in spanje ter zmanjša tveganje za  tesnobnost,  depresijo  in  demenco. Telovadba je po mnenju strokovnjakov prva pomoč pri blagi  depresiji  ali  tesnobnosti  in manjših težavah s spanjem ter dodatna terapija v primeru težjih težav.  

Priporočila vključujejo nasvete za posamezne starostne skupine. Predšolski otroci naj se gibajo skozi cel dan, šolski otroci in mladostniki pa naj izvajajo zmerno do intenzivno vadbo vsaj eno uro na dan. Odraslim priporočajo zmerno do intenzivno vadbo v zgoraj navedenem časovnem obsegu ter vsaj dve vadbi za krepitev mišične mase. Starostniki naj poleg upoštevanja priporočil za odrasle izvajajo še vaje za ravnotežje, ki pripomorejo k zmanjšanju nevarnosti padcev in njihovih posledic. Naknadno so dodali tudi priporočila za nosečnice in ženske, ki so nedavno rodile. Tem priporočajo 150 min zmerne aerobne aktivnosti na teden. Osebam s kroničnimi  boleznimi in invalidom pa svetujejo, naj  poskušajo opraviti priporočeno količino telesne aktivnosti za odrasle v skladu z lastnimi zmožnostmi. 

Priporočila sicer ne temeljijo na  randomiziranih  kliničnih  raziskavah, ki imajo v znanosti največjo težo, a to ne pomeni nujno, da niso dovolj utemeljena. Previdnost ni odveč tudi pri razlagi nekaterih drugih rezultatov. Nekatere raziskave, kjer so raziskovalci preučevali dejavnike tveganja za  srčno-žilne bolezni  in okrevanje po zapletih le-teh s pomočjo telesne aktivnosti, so bile namreč narejene na premajhnem številu preiskovancev. Skupaj sicer kažejo 26 % relativni upad v umrljivosti  zaradi  srčno-žilnih  bolezni,  vendar rezultata zaradi premajhnega števila preiskovancev ni mogoče potrditi z zahtevano statistično močjo.

Avtorja dodajata, da verjetno v bližnji prihodnosti ne bo klinične  raziskave z naključno razporeditvijo preiskovancev  in kontrol v zdravi  populaciji, ker bi bil zahtevani  vzorec  prevelik oz. časovni okvir predolg. Zavračata tudi trditev, da je sposobnost oz. želja po telesni dejavnosti zapisana v  genih.  V večini razvitih družb so ljudje šele nedavno privzeli sedeč življenjski slog kot način življenja, zato to ne more biti posledica evolucije. Nazadnje še izpostavljata, da so  zdravstveni delavci ključni vmesnik med javnostjo in avtorji priporočil. Nujno je izobraževanje in opolnomočenje bolnikov ter splošne javnosti, da v skladu s svojimi sposobnostmi (in po potrebi pod zdravniškim nadzorom) v svoj vsakdanjik vključujejo telesno dejavnost. Gibanje namreč bistveno vpliva na zdravje in počutje vsakega posameznika, zato je nevednost nedopustna.

Povzela: Lana Blinc

Komentar strokovnjaka

Gibanje je odlično zdravilo, ki pa zahteva mnogo večjo vztrajnost in disciplino, kot jemanje tablet. Telesna vadba predstavlja “pozitivni stres”, obremenitev, ki izzove v telesu koristne prilagoditve. Naj ponazorimo: med telesnim naporom se srčna frekvenca in krvni tlak povečata, zaradi prilagoditev na vadbo pa sta srčna frekvenca in krvni tlak med mirovanjem pri treniranih osebah nižja kot pri netreniranih. Podobno velja za “tleče vnetje” v telesu, ki ga vadba spodbudi, prilagoditve na napor pa zavirajo. Seveda je izredno pomembno, da z intenzivnostjo in količino vadbe ne pretiravamo in telesu omogočimo zadostno regeneracijo po naporu. Po drugi strani  ima že zelo malo vadbe očitne koristne učinke za zdravje. Najbolje je, če telesno dejavnost vključimo v naš vsakodnevni življenjski ritem,  saj nam tako prinaša največ veselja in koristi za zdravje.

prof. dr. Aleš Blinc