Nenad Kojić, nutricionist
Uvod
Znanstveni izsledki kažejo, da nekateri dejavniki sodobnega načina življenja izrazito slabo vplivajo na zdravje možganov. Najpomembnejši pospeševalci nevrodegeneracije so predvsem iztirjeni vnetni procesi, povišan oksidativni stres in vaskularna disfunkcija 1–4. Zaradi vpletenosti v naštete procese lahko prehrana pomembno prispeva bodisi v prid bolezni ali pa h krepitvi zdravja. S prehrano povezani dejavniki tveganja (tj. debelost, motnje v presnovi glukoze in lipidov ter visok krvni tlak) so dosledno udeleženi v motenem uravnavanju vnetja, oksidativnega stresa in vaskularne disfunkcije 5,6. Po drugi strani pa nekatere prehranske sestavine (npr. večkratnenasičene maščobne kisline, antioksidativni vitamini in fitokemikalije) neposredno ugodno vplivajo na uravnavanje presnovnih in vnetnih procesov ter oksidativnega stresa 7–14. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da bomo s prehrano vplivali na najpomembnejše bolezenske mehanizme, vpletene v razvoj in napredovanje demence in sorodnih nevrodegenerativnih bolezni. S prehranskimi prilagoditvami ne moremo preprečiti ali zdraviti teh bolezni, lahko pa prispevamo k obvladovanju dejavnikov tveganja zanje. Zato je prehrana pomemben del »preventivne sestavljanke«, ki ščiti zdravje možganov.
Prehrana podpira zdravje možganov po dveh vzporednih poteh. Prva je prispevek energije in ključnih hranil, ki možganom omogočajo normalno presnovo in fiziološko funkcijo ter učinkovito zaščito pred celičnimi poškodbami in oksidativnim stresom. Druga pa je vpliv prehrane na presnovni profil, uravnavanje vnetnih procesov in vzdrževanje zdravega srca in ožilja 15. Najbolj priporočljivi so tisti prehranski vzorci, ki (1) vključujejo veliko raznovrstnost manj predelanih in hranilno bogatih živil ter (2) so tesno povezani z ugodno telesno sestavo, blaženjem vnetja ter boljšimi presnovnimi in srčno-žilnimi izidi. Kar je ugodno za presnovo in srčno-žilni sistem, je praviloma ugodno tudi za možgane.
Prehrana v preventivi: več kot le vsota delov
Prehrano si morda mnogi predstavljamo predvsem kot seštevek hranil, ki jih organizem potrebuje v ravno pravšnji meri. Toda v boju proti kroničnim in degenerativnim boleznim se je bolj kot na posamezna hranila smiselno osredotočati na vplive različnih prehranskih vzorcev in pogostost uživanja določenih skupin živil. Ukvarjanje s posameznimi hranili ali snovmi je lahko primerno, včasih tudi nujno, v raziskovalnem ali izobraževalnem kontekstu. Ni pa zelo uporabno in je lahko celo v napoto, ko želimo oblikovati pragmatične in učinkovite prehranske smernice. Vpliva prehrane na zdravje ter na kronična in degenerativna stanja namreč skoraj nikoli ne moremo pojasniti zgolj z učinkom enega samega hranila ali snovi. Izjema so stanja pomanjkanja, pri katerih posamezniku primanjkuje zgolj določeno hranilo. Na primer, dodajanje vitamina B12 lahko izboljša stanje pri kognitivnem upadu zaradi znižanih zalog istega vitamina v organizmu. Sicer pa je z ugodnimi učinki na presnovni profil, uravnavanje vnetja, zmanjšanje oksidativnega stresa in zaščito ožilja skoraj po pravilu povezana šele uglašena kombinacija hranil in snovi 16,17. Poleg tega ljudje uživamo živila, ne izoliranih hranil. Dobre prehranske smernice upoštevajo dejstvo, da naše prehranske izbire načeloma niso plod analize vsebnosti posameznih hranil v živilih in njihovega doprinosa k statusu teh hranil v našem telesu. Ko se znajdemo med trgovinskimi policami, nas praviloma ne zanimata vsebnost vitamina B12 ali razmerje nenasičenih in nasičenih maščob v prehrani, ampak nas zanima, kaj bo temelj obroka, riba ali tofu, in s katerim oljem bo zabeljena solata.
Zato so za vsakdanjo rabo najbolj uporabna na živilih temelječa priporočila, ki svetujejo, kako izbrati prehranske vzorce.
Znanost ne podpira prevladujočih in tudi ne skrajnih prehranskih vzorcev razvitega sveta
S pospešeno izgubo kognitivnih sposobnosti in višjim tveganjem za možgansko-žilne bolezni je najtesneje povezana standardna prehrana razvitega sveta, z značilno visokim vnosom zelo predelanih mastnih in slanih ter mastnih in sladkih izdelkov, kar posledično povzroči prekomerni vnos energije 18,19.
Znanstveni izsledki prav tako ne podpirajo priljubljenih diet, zlasti ne njihovih skrajnih različic, kot sta na primer veganska dieta na eni strani in ketogena dieta na drugi. Prvi razlog za previdnost pri tovrstnih dietah je pomanjkanje dokazov o njihovih dolgoročnih učinkih na zdravje možganov. Skupna slabost obeh diet je izključevanje skupin živil, ki so povezana z boljšimi zdravjem možganov: veganska dieta izključuje ribe, ketogena dieta pa omejuje uživanje zelenjave, sadja in stročnic. Poleg tega so skrajne diete po definiciji manj uravnotežene in pogosteje vodijo v neustrezen (nezadosten ali prekomeren) vnos določenih hranil, ki je povezan s slabšim zdravjem možganov. Veganska prehrana je povezana z nezadostnim vnosom vitamina B12 in omega-3 maščobnih kislin 20–24, ketogena dieta pa s prenizkim vnosom folata in vitamina C 24–26 ter previsokim vnosom nasičenih maščobnih kislin 27,28.
Nekoliko bolj »preudarni« vzorci prehranjevanja so sicer bolje raziskani, a ne dajejo dosledno pozitivnih rezultatov. Klasična nizkomaščobna prehrana ali trenutno priljubljena nizkoogljikohidratna prehrana, sledenje uradnim prehranskim smernicam, kot jih meri točkovnik HEI, ali prehrana, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, zaenkrat niso pokazali izrazitih zaščitnih učinkov na zdravje možganov 29,30.
Najboljše izhodišče: mediteranska prehrana
Mediteranska prehrana izstopa kot dobro raziskan način prehranjevanja, ki je najtesneje povezan z boljšimi izidi pri najširšem naboru kroničnih in degenerativnih bolezni. Zanjo so značilni antioksidativni in protivnetni učinki 31,32. Najbolj znani in dosledno potrjeni pa so njeni ugodni oz. zaščitni vplivi na presnovno in srčno-žilno zdravje 33–35. Vse našteto predstavlja pomembne dejavnike zdravja možganov, zato narašča tudi podpora mediteranski prehrani za zmanjšanje tveganja za kognitivni upad, demenco in možgansko-žilne bolezni.
Mediteranska prehrana je nekoliko nerodno poimenovanje za ta prehranski vzorec, saj namiguje, da so se tradicionalno tako prehranjevali zgolj ljudje ob Mediteranu. V resnici gre za prehranski vzorec, ki ga v precejšnji meri, z malenkostnimi razlikami, zasledimo v večini tradicionalnih kuhinj obmorskih držav po celem svetu. Ime mediteranska prehrana se je iz nekega razloga prijelo in danes v literaturi predstavlja uveljavljeno poimenovanje prehranskega vzorca, za katerega so značilni 36–40:
1. visok vnos
- rib (2-6 porcij tedensko – za opredelitev velikosti porcij glej Sliko 2),
- zelenjave vseh vrst (pri čim več obrokih dnevno),
- začimb in zelišč (pri čim več obrokih dnevno),
- stročnic (5-10 porcij tedensko),
- polnovrednih žit (priloga pri 1-3 obrokih dnevno),
- sadja (3 kose dnevno),
- mlečnih izdelkov (2 porciji dnevno),
- oreščkov in semen (eno pest dnevno);
2. zmeren vnos
- perutnine (4-7 porcij tedensko),
- jajc (do 7 porcij tedensko),
- oljčnega olja oz. podobnih nenasičenih rastlinskih olj (pri pripravi jedi);
3. nižji vnos
- rdečega mesa (manj kot 4 porcije tedensko),
- sladic in prigrizkov (manj kot 4 porcije tedensko).
Najbolj očiten izraz zaščitnih učinkov mediteranske prehrane na presnovo ter srce in ožilje na področju možganov je povezava z boljšimi možgansko-žilnimi izidi. Meta-analiza 12 prospektivnih in presečnih raziskav je pokazala, da je višja stopnja upoštevanja načel mediteranske prehrane povezana z znižanim tveganjem za možgansko kap 41. Ugotovitve je potrdila poznejša posodobljena meta-analiza s tremi dodatnimi raziskavami 42. V slednjo je bila vključena tudi raziskava Prevención con Dieta Mediterránea [PREDIMED] (za podrobnosti glej Povzete raziskave), pri kateri se je tveganje za možgansko kap zmanjšalo celo bolj kot tveganje za mikoardni infarkt, čeprav je bila intervencija primarno namenjena izboljšanju srčno-žilnega zdravja 43.
Raziskave s slikovnimi preiskavami možganov nakazujejo tudi na možne nevroprotektivne učinke. Višja stopnja prehranjevanja po načelih mediteranske prehrane je namreč povezana z ugodnimi učinki na presnovo beta-amiloida, debelino možganske skorje in volumen možganov. Presečna raziskava pri MCSA in longitudinalna raziskava pri AIBL sta višjo stopnjo upoštevanja načel mediteranske prehrane povezali z nižjim bremenom in počasnejšim odlaganjem beta-amiloida 44,45. Presečni raziskavi pri MCSA in pri WHICAP ter longitudinalna raziskava pri LBC pa so višjo stopnjo upoštevanja načel mediteranske prehrane povezale z debelejšo možgansko skorjo in z zmanjšano atrofijo možganov 46–48.
Možne nevroprotektivne učinke mediteranske prehrane podpira tudi teža epidemioloških raziskav. Presečne analize ameriških in izraelskih javnozdravstvenih raziskav (NHANES in MABAT) mediteranski način prehranjevanja povezujejo z boljšimi kognitivnimi in gibalnimi sposobnostmi pri starejših odraslih 49. S tem so skladni tudi zaključki longitudinalnih raziskav. Meta-analiza 15 kohortnih raziskav in dveh kliničnih raziskav nakazuje ugoden vpliv mediteranskega načina prehranjevanja na kognitivne funkcije pri starejših odraslih 50. Sistematični pregledi področja prehranskih vzorcev izpostavljajo mediteransko prehrano kot način prehranjevanja, ki je najbolj dosledno povezan z nižjim tveganjem za kognitivni upad, demenco in še posebej za Alzheimerjevo bolezen 51–54. Ugotovitve potrjuje meta-analiza 9 kohortnih raziskav, ki nakazuje celo na možnost od odmerka odvisnega učinka pri kognitivnih motnjah, kjer tveganje za bolezensko usihanje upada skladno z višanjem stopnje upoštevanja načel mediteranske prehrane 55. Nevroprotektivni učinek mediteranske prehrane je do sedaj pokazalo več prospektivnih raziskav pri različnih populacijah in na več kontinentih, na primer kitajska CHNS, španska SUN, grška EPIC-G ter ameriški WHICAP in MAP 56–60. Zanimivi so tudi rezultati nevropsiholoških testiranj v okviru randomizirane kontrolirane raziskave PREDIMED, ki so pokazali izboljšanje kognitivnih funkcij pri udeležencih v skupinah z mediteransko prehrano, medtem ko so pri kontrolni skupini zaznali kognitivni upad 61–63.
Nadgradnja mediteranske prehrane: DASH in MIND
Dieti, znani po kraticah DASH in MIND (glej Sliko 1), sta dve novejših izpeljanki mediteranskega načina prehranjevanja, ki v zadnji nekaj letih dajeta zelo vzpodbudne rezultate. DASH je v osnovi mediteranska prehrana, prirejena z namenom okrepitve ugodnih vplivov na srčno-žilno zdravje, in ima na tem področju odlične rezultate 64,65. Od osnovnih priporočil mediteranskega načina prehranjevanja se DASH razlikuje le v dveh podrobnostih 38:
- priporoča predvsem manj mastne mlečne izdelke v nekoliko višjih količinah (2-3 porcije dnevno);
- omejuje vnos natrija (pod 2300 mg natrija oz. 6000 mg ali čajno žličko soli dnevno).
MIND pa je kombinacija obeh, mediteranske prehrane in diete DASH, in je prirejena na podlagi najobetavnejših izsledkov na področju povezav prehrane z demenco. Zasnovali so jo raziskovalci Inštituta za zdravo staranje na Medicinskem centru Univerze Rush v Chicagu. Tudi pri MIND dieti priporočila od osnov mediteranske prehrane odstopajo le v nekaj podrobnostih 39:
- od zelenjave izpostavljajo zeleno listnato zelenjavo (vsaj dve porciji tedensko, idealno več kot šest);
- od sadja izpostavljajo jagodičje (vsaj porcijo tedensko, idealno več kot dve);
- omejujejo uživanje masla (manj kot dve žlici dnevno, idealno manj kot eno) in polnomastnih sirov (manj kot 6 porcij tedensko, idealno manj kot eno);
- omejujejo uživanje ocvrte in hitre hrane (manj kot tri porcije tedensko, idealno manj kot eno).
V prospektivnih raziskavah sta prehrani po vzorcih MIND in DASH povezani z nižjo stopnjo kognitivnega upada, s podobnim učinkom kot njuna izhodiščna mediteranska prehrana. V raziskavi MAP so po 4 letih spremljanja ocenili, da možgani tistih posameznikov, ki so višje na točkovni lestvici DASH ali MIND, kažejo manj znakov staranja in da je višja stopnja upoštevanja načel prehranjevanja DASH ali MIND povezana z nižjo pojavnostjo Alzheimerjeve bolezni 39,56,66. Ugodne učinke pristopov DASH in MIND potrjuje tudi sistematičen pregled 50 opazovalnih in 4 randomiziranih kliničnih raziskav. 10 od 14 presečnih raziskav, 21 od 33 prospektivnih raziskav in 4 od 6 intervencijskih raziskav podpira DASH oz. MIND pristop za zmanjševanje kognitivnega upada in za nižanje tveganja za Alzheimerjevo bolezen 67.
Meta-analiza 12 prospektivnih raziskav je pokazala, da je višja stopnja upoštevanja načel prehranjevanja DASH povezana tudi z nižjim tveganjem za možgansko kap. Rezultati nakazujejo, da tveganje za možgansko kap upada premo sorazmerno z višanjem doslednosti upoštevanja načel prehranjevanja DASH 68.
Teža dokazov torej podpira stališče, da so mediteranska prehrana in njene različice koristne za zdravje možganov na več ravneh. Zmanjšano tveganje za možgansko kap lahko v največji meri pripišemo ugodnim vplivom mediteranske prehrane na presnovni profil ter zdravje in dobro delovanje ožilja. Ohranjanje kognitivnih funkcij, zmanjševanje kognitivnega upada in nižanje tveganja za Alzheimerjevo bolezen pa so najbrž domena nevroprotektivnih učinkov, ki izhajajo iz višjega vnosa hranil, ključnih za zdravje možganov, ter ugodnih vplivov na presnovo v možganih.
Ni bližnjic: za zdravje možganov je potrebna dolgoletna dosledna izpostavljenost mediteranski prehrani
Pomembno je izpostaviti, da se zaščitni učinki (mediteranske) prehrane na možgansko-žilno in kognitivno zdravje praviloma začnejo izražati šele po nekaj letih doslednega izvajanja mediteranske prehrane 39,55–60,66. Stopnja upoštevanja načel se v raziskavah ocenjuje s standardiziranimi točkovniki, na primer 10-točkovna lestvica Med-Di ali MedDietScore za mediteransko prehrano ter DASH score in MIND diet score za njeni izpeljanki 39,40,69–71. Za zmanjšano tveganje za možgansko kap, kognitivne motnje, demenco ali Alzheimerjevo bolezen je običajno potrebno upoštevanje več kot polovice ključnih kriterijev oz. doseganje dveh tretjin vseh možnih točk (>6/9 pri Med-Di, >35/55 MedDietScore, >6/10 pri DASH, >9,5/15 pri MIND) v obdobju več kot štirih let 39,56–60,66.
Kljub manjšim razlikam so točkovniki skladni glede dejavnikov, na katerih večinoma temelji pozitivna povezava med prehrano in zdravjem možganov 38–40,69. Na njih temeljijo tudi naše prehranske smernice za zdravo glavo. Najpomembnejše kriterije predstavljajo tisti dejavniki, ki so z zdravjem možganov povezani najbolj dosledno in neodvisno od ostalih dejavnikov:
- Vsaj 2 porciji rib tedensko, pečenih ali z žara, ne cvrtih v olju 72–75.
- Vsaj 4 porcije zelenjave dnevno, od tega vsaj ena porcija zelene listnate zelenjave 76–82.
- Vsaj 5 porcij oreščkov ali semen tedensko 31,82–86.
- Vsaj 1 porcija sadja dnevno, od tega vsaj tri porcije jagodičja tedensko 76,78,82,87–89.
- Uporaba nenasičenih rastlinskih olj za pripravo obrokov, idealno ekstra deviškega oljčnega olja, namesto masla ali masti živalskega izvora 27,62,90.
Podporni kriteriji so dejavniki, za katere trenutno ni močnih neposrednih dokazov o njihovi koristnosti, a so najverjetneje prav tako pomembni deli »preventivne sestavljanke«. Gre za dejavnike, ki so dosledno povezani z ugodnejšo telesno sestavo ter boljšim presnovnim in srčno-žilnim zdravjem:
- Vsaj 5 porcij stročnic tedensko 91–93.
- Vsaj 3 porcije pustih virov beljakovin dnevno (predvsem perutnina in manj mastni mlečni izdelki) in ne več kot 1 porcija polnomastnih virov dnevno (polnomastni mlečni izdelki, mastni kosi mesa in predelane mesnine) 94–98.
- Vsaj 3 porcije polnovrednih žit in žitnih izdelkov dnevno (moka, kaša, zdrob, testenine, kruh), in manj kot 1 porcija predelanih oz. prečiščenih izdelkov te vrste99,100.
- Manj kot 5 porcij sladic ali slanih prigrizkov tedensko 101.
- Manj kot 1 porcija hitre hrane ali cvrtja tedensko 102–105.
Na tak način vzpostavimo prehranski vzorec, za katerega je značilno ugodno razmerje nenasičenih in nasičenih maščobnih kislin, višji vnos dolgoverižnih omega-3 maščobnih kislin, vitamina E, vitaminov B6, B9 in B12, vitamina C, koristnih polifenolov in karotenoidov. Našteti dejavniki na ravni vnosa hranil izstopajo kot najpomembnejši in najtesneje povezani z boljšim zdravjem možganov 24,26,72,82,90,106,107. Gre za hranila, ki so bodisi neposredno vpletena v delovanje možganov ali pa močno prispevajo k ustvarjanju ugodnih razmer, preko vplivov na uravnavanje presnovnih in vnetnih procesov ter oksidativnega stresa. Poleg tega je tak način prehranjevanja povezan z znižanim tveganjem za debelost, ugodnejšim profilom krvnih maščob in učinkovitejšim uravnavanjem krvne koncentracije glukoze, ki prav tako zelo pomembno prispevajo k zdravju možganov 34,35,108–114.
Zaščitni učinek na možgane si lahko obetamo, ko uspemo dnevno in tedensko zadostiti večini najpomembnejših kriterijev, jih podkrepiti z večino podpornih kriterijev in to početi dosledno vsaj nekaj let, idealno nekaj desetletij.
Povzete raziskave
PREDIMED: Prevención con Dieta Mediterránea je prva velika, v več centrih izvajana, dlje trajajoča randomizirana kontrolirana raziskava učinkov mediteranske prehrane v preventivi pred srčno-žilnimi boleznimi. Začela se je leta 2003 in je potekala v 11 centrih po celi Španiji (Málaga, Sevilla, Baleares, Barcelona, Reus, Navarra, Vitoria, Valencia, Belvitge in Kanarski otoki). Vključevala je 7447 udeležencev (Špancev, starih 55-80 let, od tega 58% žensk), ki so imeli visoko tveganje za srčno-žilne bolezni, a so bili sicer zdravi. Naključno (randomizirano) so jih razdelili v dve interventni skupini (mediteranska prehrana z oreščki in mediteranska prehrana z ekstra deviškim oljčnim oljem) in eno kontrolno skupino (standardna nizkomaščobna dieta). Raziskava je pokazala odlične rezultate obeh interventnih skupin na področju srčno-žilnih in možgansko-žilnih izidov ter nižjo umrljivost zaradi srčno-žilnih vzrokov. Avtorji raziskave so zaradi metodološke pomanjkljivosti objavo leta 2018 umaknili in po odpravi napak objavili popravljene rezultate, ki so vsebinsko ostali enaki: mediteranski način prehrane je bil povezan z nižjo (~30%) pogostnostjo srčno-žilnih bolezni kot pri kontrolni skupini.
MCSA: Mayo Clinic Study of Aging je kohortna raziskava, namenjena preučevanju razširjenosti, pojavnosti in opredelitvi dejavnikov tveganja za blag kognitivni upad in demenco v okrožju Olmsted v ameriški zvezni državi Minnesota. Poteka od leta 2004 in je vključila že več kot 6000 naključno izbranih prebivalcev, ki so morali biti ob vključitvi brez znakov demence. Od leta 2015 so začeli vključevati tudi bolnike z demenco. Na začetku raziskave so vključevali samo starostno skupino 70-89 let, od leta 2012 naprej še skupino 50-69 let, od leta 2014 pa tudi skupino 30-49 let. Udeležence pregledujejo vsakih 15 mesecev, če so stari več kot 50 let, in vsakih 30 mesecev, če so stari manj kot 50 let.
AIBL: Australian Imaging, Biomarkers and Lifestyle Study of Ageing je kohortna raziskava, namenjena odkrivanju bioloških označevalcev, kognitivnih značilnosti ter zdravstvenih in drugih dejavnikov tveganja, ki vplivajo na pojavnost in razvoj Alzheimerjeve bolezni. Osredotoča se na zgodnje odkrivanje bolezni in učinek prilagoditev življenjskega sloga v preventivi. Poteka od leta 2006 v dveh centrih, Perthu in Melbournu, v Avstraliji. V kohorto je vključenih več kot 1000 udeležencev, starih nad 60 let, ki so ali zdravi prostovoljci ali pa ljudje z diagnozo Alzheimerjeve bolezni oz. blagega kognitivnega upada. Raziskavo vodi multidisciplinarna raziskovalna ekipa iz 6 partnerskih centrov v Avstraliji.
WHICAP: Washington Heights/Hamilton Heights Inwood Columbia Aging Project je kohortna raziskava, namenjena preučevanju dejavnikov tveganja za Alzheimerjevo bolezen med starejšimi meščani iz severnega Manhattna v New Yorku, ZDA. Gre za večetnično kohorto, ki poleg belcev zajema tudi udeležence tam živečih etničnih manjšin. Udeleženci so bili v kohorto vključeni v treh valovih, leta 1992, 1999 in 2009. Ob vključitvi so morali biti stari več kot 65 let. Udeležence pregledujejo vsakih 18-24 mesecev do skupno 25 let spremljanja. Raziskavo vodi multidisciplinarna ekipa Medicinskega centra Irving na Univerzi Columbia.
NHANES: US National Health and Nutrition Examination Survey je javnozdravstvena raziskava, ki jo že od leta 1999 vsako leto izvaja ameriški Nacionalni center za zdravstveno statistiko, z namenom spremljanja trendov zdravstvenega in prehranskega statusa pri ameriških odraslih in otrocih. Vključuje podrobne intervjuje, telesne preglede in laboratorijske teste, s katerimi spremlja spremembe v demografskih, socioekonomskih, prehranskih, zdravstvenih in zobozdravstvenih dejavnikih prebivalstva ZDA. Raziskava je bogat vir informacij za raziskovalce in pomemba podlaga za oblikovanje ameriških javnozdravstvenih priporočil ter zdravstvenih programov in storitev.
MABAT: Israeli National Health and Nutrition Survey je javnozdravstvena raziskava, ki jo od leta 1999 izvajata izraelsko Ministrstvo za prehrano in Center za obvladovanje bolezni. Raziskava zbira informacije o prehranskih navadah, življenjskem slogu, antropometričnih značilnostih in zdravju Izraelcev. Podatki so primarno namenjeni oblikovanju prehranskih smernic, identifikaciji tveganih populacijskih skupin ter spremljanju trendov v prehranskem in zdravstvenem statusu izraelskega prebivalstva.
CHNS: China Health and Nutrition Survey je kohortna raziskava, namenjena preučevanju učinkov življenjskega sloga, prehrane, politike načrtovanja družine, programov nacionalne in lokalne vlade ter vplivov socialne in ekonomske transformacije kitajske družbe na zdravje in prehranski status kitajskega prebivalstva. Raziskava poteka od leta 1989 in vključuje več kot 19.000 udeležencev iz devetih kitajskih provinc (Guangxi, Guizhou, Heilongjiang, Henan, Hubei, Hunan, Jiangsu, Liaoning in Shandong), ki se razlikujejo tako po geografskih značilnostih kot tudi glede na ekonomski razvoj, javna sredstva in kazalnike zdravja. Raziskava je plod mednarodnega sodelovanja Populacijskega centra Univerze Carolina v Chapel Hillu, ZDA, Kitajskega nacionalnega inštituta za prehrano in varno hrano ter Kitajskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni. Vodi jo mednarodna skupina raziskovalcev s področij prehrane, javnega zdravja, ekonomije, sociologije, kitajskih študij in demografije.
SUN: Proyecto Seguimiento Universidad de Navarra Project je kohortna raziskava o zaščitnih vplivih mediteranske prehrane na zdravje pri alumnih Univerze v Navarri, v Španiji. Poteka od leta 2000 in je vključila že več kot 17.800 udeležencev, ki so diplomirali na omenjeni univerzi in se zavezali k izpolnitvi vprašalnikov na vsaki 2 leti.
EPIC-G: European Prospective Investigation into Cancer and Nutrition – Greece je grški segment obširne vseevropske kohortne raziskave EPIC. Grška kohorta vključuje 28.572 prostovoljcev, moških in žensk, starih 20-86 let, ki so se raziskavi pridružili med leti 1994 in 1999. Celotna EPIC je sicer ena največjih kohortnih raziskav na svetu, saj vključuje več kot 500.000 udeležencev iz 23 centrov v 10 evropskih državah. Zasnovana je z namenom raziskovanja razmerij med prehrano, prehranskim statusom, življenjskim slogom in okoljskimi dejavniki ter pojavnostjo raka in drugih kroničnih bolezni. Raziskovalci vzdržujejo bazo podrobnih podatkov o prehrani, življenjskem slogu, antropometričnih meritvah in zdravstveni anamnezi udeležencev. EPIC biorepozitorij pa vsebuje več kot 9 milijonov vzorcev in velja za eno največjih biobank za biokemijske in genetske raziskave o raku in kroničnih boleznih na svetu. Raziskavo v sodelovanju vodita Šola za javno zdravje Imperialnega kolidža v Londonu in Mednarodna agencija za raziskovanje raka v Lyonu.
MAP: Rush Memory and Aging Project je klinična in patološka kohortna raziskava, namenjena preučevanju pogostih, s staranjem povezanih kroničnih stanj, s poudarkom na kognitivnih in motoričnih funkcijah ter tveganju za Alzheimerjevo bolezen. Glavni cilj raziskave je identificirati dejavnike, ki so povezani z vzdrževanjem kognitivnega zdravja. Poteka od leta 1997 in vključuje udeležence iz ameriške zvezne države Illinois, ki ob vključitvi ne kažejo znakov demence ter so pripravljeni opraviti reden letni klinični pregled in po smrti darovati mišično tkivo, dele perifernega živčevja, hrbtenjačo in možgane v raziskovalne namene. Raziskavo vodi Inštitut za zdravo staranje na Medicinskem centru Univerze Rush v Chicagu, ZDA. Dolgoletna glavna raziskovalka pri projektu je bila Martha Claire Morris (1955-2020), vodilna raziskovalka na področju vplivov prehrane na zdravje možganov in idejna mati prehranskega pristopa MIND.
LBC: Lothian Birth Cohort je kohortna raziskava, ki primarno raziskuje, kako je inteligenca v otroštvu s povezana s kognicijo ter duševnim in telesnim zdravjem v starosti. V raziskavo sta vključeni dve kohorti starostnikov, imenovani 1921 in 1936, po letnici rojstva udeležencev. Sledita prebivalcem Lothiana, ki so sodelovali v škotskih javnozdravstvenih raziskavah o duševnem zdravju leta 1932 in 1947, ko so bili stari 11 let. Gre za eno pionirskih raziskav na področju kognitivne epidemiologije, ki je postregla z mnogimi zanimivimi ugotovitvami. Vodi jo Center za kognitivno staranje in kognitivno epidemiologijo na Univerzi v Edinburghu, VB.
Bibliografski podatki o objavi
- 1. Vijayan M, Reddy PH. Stroke, Vascular Dementia, and Alzheimer’s Disease: Molecular Links. J Alzheimer’s Dis. 2016;54(2):427-443. doi: 10.3233/JAD-160527
- 2. Calsolaro V, Edison P. Neuroinflammation in Alzheimer’s disease: Current evidence and future directions. Alzheimer’s Dement. 2016;12(6):719-732. doi: 10.1016/j.jalz.2016.02.010
- 3. Luca M, Luca A, Calandra C. The Role of Oxidative Damage in the Pathogenesis and Progression of Alzheimer’s Disease and Vascular Dementia. Oxid Med Cell Longev. 2015;2015(1):1-8. doi:10.1155/2015/504678
- 4. Iadecola C, Duering M, Hachinski V, et al. Vascular Cognitive Impairment and Dementia. J Am Coll Cardiol. 2019;73(25):3326-3344. doi:10.1016/j.jacc.2019.04.034
- 5. Hamer M, Stamatakis E. The accumulative effects of modifiable risk factors on inflammation and haemostasis. Brain Behav Immun. 2008;22(7):1041-1043. doi:10.1016/j.bbi.2008.03.003
- 6. Brunelli E, La Russa D, Pellegrino D. Impaired Oxidative Status Is Strongly Associated with Cardiovascular Risk Factors. Oxid Med Cell Longev. 2017;2017:1-11. doi: 10.1155/2017/6480145
- 7. Joffre C, Dinel A, Chataigner M, Pallet V, Layé S. n-3 Polyunsaturated Fatty Acids and Their Derivates Reduce Neuroinflammation during Aging. Nutrients. 2020;12(3):647. doi:10.3390/nu12030647
- 8. Guo X, Li K, Li J, Li D. Effects of EPA and DHA on blood pressure and inflammatory factors: a meta-analysis of randomized controlled trials. Crit Rev Food Sci Nutr. 2019;59(20):3380-3393. doi:10.1080/10408398.2018.1492901
- 9. O’Mahoney LL, Matu J, Price OJ, et al. Omega-3 polyunsaturated fatty acids favourably modulate cardiometabolic biomarkers in type 2 diabetes: a meta-analysis and meta-regression of randomized controlled trials. Cardiovasc Diabetol. 2018;17(1):98. doi: 10.1186/s12933-018-0740-x
- 10. Zhang H, Tsao R. Dietary polyphenols, oxidative stress and antioxidant and anti-inflammatory effects. Curr Opin Food Sci. 2016;8:33-42. doi: 10.1016/j.cofs.2016.02.002
- 11. Velmurugan B, Rathinasamy B, Lohanathan B, Thiyagarajan V, Weng C-F. Neuroprotective Role of Phytochemicals. Molecules. 2018;23(10):2485. doi:10.3390/molecules23102485
- 12. Forni C, Facchiano F, Bartoli M, et al. Beneficial Role of Phytochemicals on Oxidative Stress and Age-Related Diseases. Biomed Res Int. 2019;2019(Figure 1):1-16. doi:10.1155/2019/8748253
- 13. Fata G, Weber P, Mohajeri M. Effects of Vitamin E on Cognitive Performance during Ageing and in Alzheimer’s Disease. Nutrients. 2014;6(12):5453-5472. doi: 10.3390/nu6125453
- 14. Gugliandolo A, Bramanti P, Mazzon E. Role of Vitamin E in the Treatment of Alzheimer’s Disease: Evidence from Animal Models. Int J Mol Sci. 2017;18(12):2504. doi: 10.3390/ijms18122504
- 15. Morris MC. Nutrition and risk of dementia: overview and methodological issues. Ann N Y Acad Sci. 2016;1367(1):31-37. doi:10.1111/nyas.13047
- 16. Jacobs DR, Gross MD, Tapsell LC. Food synergy: an operational concept for understanding nutrition. Am J Clin Nutr. 2009;89(5):1543S-1548S. doi:10.3945/ajcn.2009.26736B
- 17. Martinez-Gonzalez MA, Martin-Calvo N. Mediterranean diet and life expectancy; Beyond olive oil, fruits, and vegetables. Curr Opin Clin Nutr Metab Care. 2016;19(6):401-407. doi: 10.1097/MCO.0000000000000316
- 18. Gardener SL, Rainey-Smith SR, Barnes MB, et al. Dietary patterns and cognitive decline in an Australian study of ageing. Mol Psychiatry. 2015;20(7):860-866. doi:10.1038/mp.2014.79
- 19. Shakersain B, Santoni G, Larsson SC, et al. Prudent diet may attenuate the adverse effects of Western diet on cognitive decline. Alzheimer’s Dement. 2016;12(2):100-109. doi: 10.1016/j.jalz.2015.08.002
- 20. Gilsing AMJ, Crowe FL, Lloyd-Wright Z, et al. Serum concentrations of vitamin B12 and folate in British male omnivores, vegetarians and vegans: results from a cross-sectional analysis of the EPIC-Oxford cohort study. Eur J Clin Nutr. 2010;64(9):933-939. doi:10.1038/ejcn.2010.142
- 21. Vogiatzoglou A, Refsum H, Johnston C, et al. Vitamin B12 status and rate of brain volume loss in community-dwelling elderly. Neurology. 2008;71(11):826-832. doi: 10.1212/01.wnl.0000325581.26991.f2
- 22. Burdge GC, Tan S-Y, Henry CJ. Long-chain n -3 PUFA in vegetarian women: a metabolic perspective. J Nutr Sci. 2017;6:e58. doi:10.1017/jns.2017.62
- 23. Kornsteiner M, Singer I, Elmadfa I. Very Low n–3 Long-Chain Polyunsaturated Fatty Acid Status in Austrian Vegetarians and Vegans. Ann Nutr Metab. 2008;52(1):37-47. doi:10.1159/000118629
- 24. Smith AD, Smith SM, de Jager CA, et al. Homocysteine-Lowering by B Vitamins Slows the Rate of Accelerated Brain Atrophy in Mild Cognitive Impairment: A Randomized Controlled Trial. Bush AI, ed. PLoS One. 2010;5(9):e12244. doi:10.1371/journal.pone.0012244
- 25. Churuangsuk C, Griffiths D, Lean MEJ, Combet E. Impacts of carbohydrate‐restricted diets on micronutrient intakes and status: A systematic review. Obes Rev. 2019;(January):obr.12857. doi:10.1111/obr.12857
- 26. Engelhart MJ. Dietary Intake of Antioxidants and Risk of Alzheimer Disease. JAMA. 2002;287(24):3223. doi:10.1001/jama.287.24.3223
- 27. Cao G-Y, Li M, Han L, et al. Dietary Fat Intake and Cognitive Function among Older Populations: A Systematic Review and Meta-Analysis. J Prev Alzheimer’s Dis. 2019;6(3):204-211. doi:10.14283/jpad.2019.9
- 28. Zinn C, Rush A, Johnson R. Assessing the nutrient intake of a low-carbohydrate, high-fat (LCHF) diet: a hypothetical case study design. BMJ Open. 2018;8(2):e018846. doi: 10.1136/bmjopen-2017-018846
- 29. Richard E, Laughlin G, Kritz-Silverstein D, Reas E, Barrett-Connor E, McEvoy L. Dietary Patterns and Cognitive Function among Older Community-Dwelling Adults. Nutrients. 2018;10(8):1088. doi:10.3390/nu10081088
- 30. Olsson E, Karlström B, Kilander L, Byberg L, Cederholm T, Sjögren P. Dietary Patterns and Cognitive Dysfunction in a 12-Year Follow-up Study of 70 Year Old Men. J Alzheimer’s Dis. 2014;43(1):109-119. doi: 10.3233/JAD-140867
- 31. Sureda A, Bibiloni M del M, Martorell M, et al. Mediterranean diets supplemented with virgin olive oil and nuts enhance plasmatic antioxidant capabilities and decrease xanthine oxidase activity in people with metabolic syndrome: The PREDIMED study. Mol Nutr Food Res. 2016;60(12):2654-2664. doi:10.1002/mnfr.201600450
- 32. Casas R, Sacanella E, Urpí-Sardà M, et al. Long-Term Immunomodulatory Effects of a Mediterranean Diet in Adults at High Risk of Cardiovascular Disease in the PREvención con DIeta MEDiterránea (PREDIMED) Randomized Controlled Trial. J Nutr. 2016;146(9):1684-1693. doi:10.3945/jn.115.229476
- 33. Shannon OM, Mendes I, Köchl C, et al. Mediterranean Diet Increases Endothelial Function in Adults: A Systematic Review and Meta-Analysis of Randomized Controlled Trials. J Nutr. February 2020:1-9. doi: 10.1093/jn/nxaa002
- 34. Franquesa M, Pujol-Busquets G, García-Fernández E, et al. Mediterranean Diet and Cardiodiabesity: A Systematic Review through Evidence-Based Answers to Key Clinical Questions. Nutrients. 2019;11(3):655. doi: 10.3390/nu11030655
- 35. Godos J, Zappalà G, Bernardini S, Giambini I, Bes-Rastrollo M, Martinez-Gonzalez M. Adherence to the Mediterranean diet is inversely associated with metabolic syndrome occurrence: a meta-analysis of observational studies. Int J Food Sci Nutr. 2017;68(2):138-148. doi:10.1080/09637486.2016.1221900
- 36. Davis C, Bryan J, Hodgson J, Murphy K. Definition of the Mediterranean Diet; A Literature Review. Nutrients. 2015;7(11):9139-9153. doi: 10.3390/nu7115459
- 37. Sánchez-Villegas A, Zazpe I. A Healthy-Eating Model Called Mediterranean Diet. In: The Prevention of Cardiovascular Disease Through the Mediterranean Diet. Elsevier; 2018:1-24. doi:10.1016/B978-0-12-811259-5.00001-9
- 38. Campbell AP. DASH Eating Plan: An Eating Pattern for Diabetes Management. Diabetes Spectr. 2017;30(2):76-81. doi: 10.2337/ds16-0084
- 39. Morris MC, Tangney CC, Wang Y, et al. MIND diet slows cognitive decline with aging. Alzheimer’s Dement. 2015;11(9):1015-1022. doi:10.1016/j.jalz.2015.04.011
- 40. Panagiotakos DB, Pitsavos C, Arvaniti F, Stefanadis C. Adherence to the Mediterranean food pattern predicts the prevalence of hypertension, hypercholesterolemia, diabetes and obesity, among healthy adults; the accuracy of the MedDietScore. Prev Med (Baltim). 2007;44(4):335-340. doi: 10.1016/j.ypmed.2006.12.009
- 41. Psaltopoulou T, Sergentanis TN, Panagiotakos DB, Sergentanis IN, Kosti R, Scarmeas N. Mediterranean diet, stroke, cognitive impairment, and depression: A meta-analysis. Ann Neurol. 2013;74(4):580-591. doi: 10.1002/ana.23944
- 42. Kontogianni MD, Panagiotakos DB. Dietary patterns and stroke: A systematic review and re-meta-analysis. Maturitas. 2014;79(1):41-47. doi:10.1016/j.maturitas.2014.06.014
- 43. Estruch R, Ros E, Salas-Salvadó J, et al. Primary Prevention of Cardiovascular Disease with a Mediterranean Diet Supplemented with Extra-Virgin Olive Oil or Nuts. N Engl J Med. 2018;378(25):e34. doi:10.1056/NEJMoa1800389
- 44. Vassilaki M, Aakre JA, Syrjanen JA, et al. Mediterranean Diet, Its Components, and Amyloid Imaging Biomarkers. Hatami A, ed. J Alzheimer’s Dis. 2018;64(1):281-290. doi:10.3233/JAD-171121
- 45. Rainey-Smith SR, Gu Y, Gardener SL, et al. Mediterranean diet adherence and rate of cerebral Aβ-amyloid accumulation: Data from the Australian Imaging, Biomarkers and Lifestyle Study of Ageing. Transl Psychiatry. 2018;8(1):238. doi:10.1038/s41398-018-0293-5
- 46. Gu Y, Brickman AM, Stern Y, et al. Mediterranean diet and brain structure in a multiethnic elderly cohort. Neurology. 2015;85(20):1744-1751. doi: 10.1212/WNL.0000000000002121
- 47. Staubo SC, Aakre JA, Vemuri P, et al. Mediterranean diet, micronutrients and macronutrients, and MRI measures of cortical thickness. Alzheimer’s Dement. 2017;13(2):168-177. doi:10.1016/j.jalz.2016.06.2359
- 48. Luciano M, Corley J, Cox SR, et al. Mediterranean-type diet and brain structural change from 73 to 76 years in a Scottish cohort. Neurology. 2017;88(5):449-455. doi:10.1212/WNL.0000000000003559
- 49. Zbeida M, Goldsmith R, Shimony T, Vardi H, Naggan L, Shahar DR. Mediterranean diet and functional indicators among older adults in non-Mediterranean and Mediterranean countries. J Nutr Health Aging. 2014;18(4):411-418. doi: 10.1007/s12603-014-0003-9
- 50. Loughrey DG, Lavecchia S, Brennan S, Lawlor BA, Kelly ME. The Impact of the Mediterranean Diet on the Cognitive Functioning of Healthy Older Adults: A Systematic Review and Meta-Analysis. Adv Nutr. 2017;8(4):571-586. doi:10.3945/an.117.015495
- 51. Solfrizzi V, Custodero C, Lozupone M, et al. Relationships of Dietary Patterns, Foods, and Micro- and Macronutrients with Alzheimer’s Disease and Late-Life Cognitive Disorders: A Systematic Review. J Alzheimer’s Dis. 2017;59(3):815-849. doi: 10.3233/JAD-170248
- 52. van de Rest O, Berendsen AA, Haveman-Nies A, de Groot LC. Dietary Patterns, Cognitive Decline, and Dementia: A Systematic Review. Adv Nutr. 2015;6(2):154-168. doi:10.3945/an.114.007617
- 53. Barbaresko J, Lellmann AW, Schmidt A, et al. Dietary Factors and Neurodegenerative Disorders: An Umbrella Review of Meta-Analyses of Prospective Studies. Adv Nutr. May 2020:1-13. doi:10.1093/advances/nmaa053
- 54. Cao L, Tan L, Wang H-F, et al. Dietary Patterns and Risk of Dementia: a Systematic Review and Meta-Analysis of Cohort Studies. Mol Neurobiol. 2016;53(9):6144-6154. doi: 10.1007/s12035-015-9516-4
- 55. Wu L, Sun D. Adherence to Mediterranean diet and risk of developing cognitive disorders: An updated systematic review and meta-analysis of prospective cohort studies. Sci Rep. 2017;7(1):41317. doi:10.1038/srep41317
- 56. Tangney CC, Li H, Wang Y, et al. Relation of DASH- and Mediterranean-like dietary patterns to cognitive decline in older persons. Neurology. 2014;83(16):1410-1416. doi:10.1212/WNL.0000000000000884
- 57. Galbete C, Toledo E, Toledo JB, et al. Mediterranean diet and cognitive function: The sun project. J Nutr Health Aging. 2015;19(3):305-312. doi:10.1007/s12603-015-0441-z
- 58. Qin B, Adair LS, Plassman BL, et al. Dietary Patterns and Cognitive Decline Among Chinese Older Adults. Epidemiology. 2015;26(5):758-768. doi:10.1097/EDE.0000000000000338
- 59. Trichopoulou A, Kyrozis A, Rossi M, et al. Mediterranean diet and cognitive decline over time in an elderly Mediterranean population. Eur J Nutr. 2015;54(8):1311-1321. doi:10.1007/s00394-014-0811-z
- 60. Scarmeas N, Stern Y, Tang M-X, Mayeux R, Luchsinger JA. Mediterranean diet and risk for Alzheimer’s disease. Ann Neurol. 2006;59(6):912-921. doi:10.1002/ana.20854
- 61. Valls-Pedret C, Sala-Vila A, Serra-Mir M, et al. Mediterranean Diet and Age-Related Cognitive Decline. JAMA Intern Med. 2015;175(7):1094. doi: 10.1001/jamainternmed.2015.1668
- 62. Martinez-Lapiscina EH, Clavero P, Toledo E, et al. Virgin olive oil supplementation and long-term cognition: the Predimed-Navarra randomized, trial. J Nutr Health Aging. 2013;17(6):544-552. doi: 10.1007/s12603-013-0027-6
- 63. Martínez-Lapiscina EH, Clavero P, Toledo E, et al. Mediterranean diet improves cognition: the PREDIMED-NAVARRA randomised trial. J Neurol Neurosurg Psychiatry. 2013;84(12):1318-1325. doi:10.1136/jnnp-2012-304792
- 64. Salehi-Abargouei A, Maghsoudi Z, Shirani F, Azadbakht L. Effects of Dietary Approaches to Stop Hypertension (DASH)-style diet on fatal or nonfatal cardiovascular diseases—Incidence: A systematic review and meta-analysis on observational prospective studies. Nutrition. 2013;29(4):611-618. doi:10.1016/j.nut.2012.12.018
- 65. Siervo M, Lara J, Chowdhury S, Ashor A, Oggioni C, Mathers JC. Effects of the Dietary Approach to Stop Hypertension (DASH) diet on cardiovascular risk factors: a systematic review and meta-analysis. Br J Nutr. 2015;113(1):1-15. doi:10.1017/S0007114514003341
- 66. Morris MC, Tangney CC, Wang Y, Sacks FM, Bennett DA, Aggarwal NT. MIND diet associated with reduced incidence of Alzheimer’s disease. Alzheimer’s Dement. 2015;11(9):1007-1014. doi: 10.1016/j.jalz.2014.11.009
- 67. van den Brink AC, Brouwer-Brolsma EM, Berendsen AAM, van de Rest O. The Mediterranean, Dietary Approaches to Stop Hypertension (DASH), and Mediterranean-DASH Intervention for Neurodegenerative Delay (MIND) Diets Are Associated with Less Cognitive Decline and a Lower Risk of Alzheimer’s Disease—A Review. Adv Nutr. 2019;10(6):1040-1065. doi:10.1093/advances/nmz054
- 68. Feng Q, Fan S, Wu Y, et al. Adherence to the dietary approaches to stop hypertension diet and risk of stroke: A meta-analysis of prospective studies. Med (United States). 2018;97(38). doi:10.1097/MD.0000000000012450
- 69. Trichopoulou A, Costacou T, Bamia C, Trichopoulos D. Adherence to a Mediterranean Diet and Survival in a Greek Population. N Engl J Med. 2003;348(26):2599-2608. doi: 10.1056/NEJMoa025039
- 70. FOLSOM A, PARKER E, HARNACK L. Degree of Concordance With DASH Diet Guidelines and Incidence of Hypertension and Fatal Cardiovascular Disease. Am J Hypertens. 2007;20(3):225-232. doi: 10.1016/j.amjhyper.2006.09.003
- 71. Epstein DE, Sherwood A, Smith PJ, et al. Determinants and Consequences of Adherence to the Dietary Approaches to Stop Hypertension Diet in African-American and White Adults with High Blood Pressure: Results from the ENCORE Trial. J Acad Nutr Diet. 2012;112(11):1763-1773. doi:10.1016/j.jand.2012.07.007
- 72. Zhang Y, Chen J, Qiu J, Li Y, Wang J, Jiao J. Intakes of fish and polyunsaturated fatty acids and mild-to-severe cognitive impairment risks: A dose-response meta-analysis of 21 cohort studies. Am J Clin Nutr. 2016;103(2):330-340. doi: 10.3945/ajcn.115.124081
- 73. Zhao W, Tang H, Yang X, et al. Fish Consumption and Stroke Risk: A Meta-Analysis of Prospective Cohort Studies. J Stroke Cerebrovasc Dis. 2019;28(3):604-611. doi: 10.1016/j.jstrokecerebrovasdis.2018.10.036
- 74. Bakre AT, Chen R, Khutan R, et al. Association between fish consumption and risk of dementia: a new study from China and a systematic literature review and meta-analysis. Public Health Nutr. 2018;21(10):1921-1932. doi:10.1017/S136898001800037X
- 75. Qin Z-Z, Xu J-Y, Chen G-C, Ma Y-X, Qin L-Q. Effects of fatty and lean fish intake on stroke risk: a meta-analysis of prospective cohort studies. Lipids Health Dis. 2018;17(1):264. doi:10.1186/s12944-018-0897-z
- 76. Aune D, Giovannucci E, Boffetta P, et al. Fruit and vegetable intake and the risk of cardiovascular disease, total cancer and all-cause mortality—a systematic review and dose-response meta-analysis of prospective studies. Int J Epidemiol. 2017;46(3):1029-1056. doi:10.1093/ije/dyw319
- 77. Morris MC, Wang Y, Barnes LL, Bennett DA, Dawson-Hughes B, Booth SL. Nutrients and bioactives in green leafy vegetables and cognitive decline. Neurology. 2018;90(3):e214-e222. doi:10.1212/WNL.0000000000004815
- 78. Jiang X, Huang J, Song D, Deng R, Wei J, Zhang Z. Increased Consumption of Fruit and Vegetables Is Related to a Reduced Risk of Cognitive Impairment and Dementia: Meta-Analysis. Front Aging Neurosci. 2017;9(February):1-11. doi:10.3389/fnagi.2017.00018
- 79. Morris MC, Evans DA, Tangney CC, Bienias JL, Wilson RS. Associations of vegetable and fruit consumption with age-related cognitive change. Neurology. 2006;67(8):1370-1376. doi:10.1212/01.wnl.0000240224.38978.d8
- 80. Li W, Sun L, Yue L, Li G, Xiao S. The association between eating green vegetables every day and mild cognitive impairment: A community-based cross-sectional study in Shanghai. Neuropsychiatr Dis Treat. 2019;15:3213-3218. doi: 10.2147/NDT.S221074
- 81. Kang JH, Ascherio A, Grodstein F. Fruit and vegetable consumption and cognitive decline in aging women. Ann Neurol. 2005;57(5):713-720. doi:10.1002/ana.20476
- 82. Lefèvre-Arbogast S, Gaudout D, Bensalem J, et al. Pattern of polyphenol intake and the long-term risk of dementia in older persons. Neurology. 2018;90(22):e1979-e1988. doi: 10.1212/WNL.0000000000005607
- 83. Rabassa M, Zamora‐Ros R, Palau‐Rodriguez M, et al. Habitual Nut Exposure, Assessed by Dietary and Multiple Urinary Metabolomic Markers, and Cognitive Decline in Older Adults: The InCHIANTI Study. Mol Nutr Food Res. 2020;64(2):1900532. doi: 10.1002/mnfr.201900532
- 84. O’Brien J, Okereke O, Devore E, Rosner B, Breteler M, Grodstein F. Long-term intake of nuts in relation to cognitive function in older women. J Nutr Health Aging. 2014;18(5):496-502. doi: 10.1007/s12603-014-0014-6
- 85. Dong L, Xiao R, Cai C, et al. Diet, lifestyle and cognitive function in old Chinese adults. Arch Gerontol Geriatr. 2016;63:36-42. doi:10.1016/j.archger.2015.12.003
- 86. Li M, Shi Z. A Prospective Association of Nut Consumption with Cognitive Function in Chinese Adults Aged 55+ _ China Health and Nutrition Survey. J Nutr Health Aging. 2019;23(2):211-216. doi:10.1007/s12603-018-1122-5
- 87. Devore EE, Kang JH, Breteler MMB, Grodstein F. Dietary intakes of berries and flavonoids in relation to cognitive decline. Ann Neurol. 2012;72(1):135-143. doi: 10.1002/ana.23594
- 88. Hein S, Whyte AR, Wood E, Rodriguez-Mateos A, Williams CM. Systematic Review of the Effects of Blueberry on Cognitive Performance as We Age. Journals Gerontol Ser A. 2019;74(7):984-995. doi:10.1093/gerona/glz082
- 89. Travica N, D’Cunha NM, Naumovski N, et al. The effect of blueberry interventions on cognitive performance and mood: A systematic review of randomized controlled trials. Brain Behav Immun. 2019;(February):0-1. doi:10.1016/j.bbi.2019.04.001
- 90. Valls-Pedret C, Lamuela-Raventós RM, Medina-Remón A, et al. Polyphenol-Rich Foods in the Mediterranean Diet are Associated with Better Cognitive Function in Elderly Subjects at High Cardiovascular Risk. J Alzheimer’s Dis. 2012;29(4):773-782. doi: 10.3233/JAD-2012-111799
- 91. Chen X, Huang Y, Cheng HG. Lower intake of vegetables and legumes associated with cognitive decline among illiterate elderly Chinese: A 3-year cohort study. J Nutr Health Aging. 2012;16(6):549-552. doi: 10.1007/s12603-012-0023-2
- 92. Marventano S, Izquierdo Pulido M, Sánchez-González C, et al. Legume consumption and CVD risk: A systematic review and meta-analysis. Public Health Nutr. 2017;20(2):245-254. doi: 10.1017/S1368980016002299
- 93. Ferreira H, Vasconcelos M, Gil AM, Pinto E. Benefits of pulse consumption on metabolism and health: A systematic review of randomized controlled trials. Crit Rev Food Sci Nutr. 2020;0(0):1-12. doi:10.1080/10408398.2020.1716680
- 94. Wycherley TP, Moran LJ, Clifton PM, Noakes M, Brinkworth GD. Effects of energy-restricted high-protein, low-fat compared with standard-protein, low-fat diets: a meta-analysis of randomized controlled trials. Am J Clin Nutr. 2012;96(6):1281-1298. doi:10.3945/ajcn.112.044321
- 95. Weigle DS, Breen PA, Matthys CC, et al. A high-protein diet induces sustained reductions in appetite, ad libitum caloric intake, and body weight despite compensatory changes in diurnal plasma leptin and ghrelin concentrations. Am J Clin Nutr. 2005;82(1):41-48. doi: 10.1093/ajcn.82.1.41
- 96. Lejeune MPGM, Westerterp KR, Adam TCM, Luscombe-Marsh ND, Westerterp-Plantenga MS. Ghrelin and glucagon-like peptide 1 concentrations, 24-h satiety, and energy and substrate metabolism during a high-protein diet and measured in a respiration chamber. Am J Clin Nutr. 2006;83(1):89-94. doi:10.1093/ajcn/83.1.89
- 97. Sluik D, Brouwer-Brolsma EM, Berendsen AAM, et al. Protein intake and the incidence of pre-diabetes and diabetes in 4 population-based studies: the PREVIEW project. Am J Clin Nutr. 2019;109(5):1310-1318. doi: 10.1093/ajcn/nqy388
- 98. Hill AM, Jackson KAH, Roussell MA, West SG, Kris-etherton PM. Type and amount of dietary protein in the treatment of metabolic. Am J Clin Nutr. 2015;(102):757-770. doi:10.3945/ajcn.114.104026
- 99. Aune D, Keum N, Giovannucci E, et al. Whole grain consumption and risk of cardiovascular disease, cancer, and all cause and cause specific mortality: systematic review and dose-response meta-analysis of prospective studies. Bmj. 2016:i2716. doi:10.1136/bmj.i2716
- 100. Hu Y, Ding M, Sampson L, et al. Intake of whole grain foods and risk of type 2 diabetes: results from three prospective cohort studies. BMJ. 2020;370:m2206. doi:10.1136/bmj.m2206
- 101. Pagliai G, Dinu M, Madarena MP, Bonaccio M, Iacoviello L, Sofi F. Consumption of ultra-processed foods and health status: a systematic review and meta-analysis. Br J Nutr. 2020:1-11. doi:10.1017/s0007114520002688
- 102. Duffey KJ, Gordon-Larsen P, Steffen LM, Jacobs DR, Popkin BM. Regular Consumption from Fast Food Establishments Relative to Other Restaurants Is Differentially Associated with Metabolic Outcomes in Young Adults. J Nutr. 2009;139(11):2113-2118. doi: 10.3945/jn.109.109520
- 103. Cahill LE, Pan A, Chiuve SE, et al. Fried-food consumption and risk of type 2 diabetes and coronary artery disease: a prospective study in 2 cohorts of US women and men. Am J Clin Nutr. 2014;100(2):667-675. doi:10.3945/ajcn.114.084129
- 104. Sun Y, Liu B, Snetselaar LG, et al. Association of fried food consumption with all cause, cardiovascular, and cancer mortality: prospective cohort study. BMJ. 2019;364:k5420. doi: 10.1136/bmj.k5420
- 105. Krishnan S, Coogan PF, Boggs DA, Rosenberg L, Palmer JR. Consumption of restaurant foods and incidence of type 2 diabetes in African American women. Am J Clin Nutr. 2010;91(2):465-471. doi:10.3945/ajcn.2009.28682
- 106. Shishtar E, Rogers GT, Blumberg JB, Au R, Jacques PF. Long-term dietary flavonoid intake and change in cognitive function in the Framingham Offspring cohort. Public Health Nutr. 2020;23(9):1576-1588. doi:10.1017/S136898001900394X
- 107. Morris MC, Evans DA, Tangney CC, et al. Relation of the tocopherol forms to incident Alzheimer disease and to cognitive change. Am J Clin Nutr. 2005;81(2):508-514. doi:10.1093/ajcn.81.2.508
- 108. Amen DG, Wu J, George N, Newberg A. Patterns of Regional Cerebral Blood Flow as a Function of Obesity in Adults. J Alzheimer’s Dis. August 2020:1-7. doi:10.3233/JAD-200655
- 109. Gudala K, Bansal D, Schifano F, Bhansali A. Diabetes mellitus and risk of dementia: A meta-analysis of prospective observational studies. J Diabetes Investig. 2013;4(6):640-650. doi:10.1111/jdi.12087
- 110. Mortby ME, Janke AL, Anstey KJ, Sachdev PS, Cherbuin N. High “Normal” Blood Glucose Is Associated with Decreased Brain Volume and Cognitive Performance in the 60s: The PATH through Life Study. Paul F, ed. PLoS One. 2013;8(9):e73697. doi: 10.1371/journal.pone.0073697
- 111. Sáiz-Vazquez O, Puente-Martínez A, Ubillos-Landa S, Pacheco-Bonrostro J, Santabárbara J. Cholesterol and Alzheimer’s Disease Risk: A Meta-Meta-Analysis. Brain Sci. 2020;10(6):386. doi:10.3390/brainsci10060386
- 112. Esposito K, Kastorini CM, Panagiotakos DB, Giugliano D. Mediterranean diet and weight loss: Meta-analysis of randomized controlled trials. Metab Syndr Relat Disord. 2011;9(1):1-12. doi:10.1089/met.2010.0031
- 113. Garcia M, Bihuniak J, Shook J, Kenny A, Kerstetter J, Huedo-Medina T. The Effect of the Traditional Mediterranean-Style Diet on Metabolic Risk Factors: A Meta-Analysis. Nutrients. 2016;8(3):168. doi:10.3390/nu8030168
- 114. Nordmann AJ, Suter-Zimmermann K, Bucher HC, et al. Meta-Analysis Comparing Mediterranean to Low-Fat Diets for Modification of Cardiovascular Risk Factors. Am J Med. 2011;124(9):841-851.e2. doi: 10.1016/j.amjmed.2011.04.024