Čeprav okužbo s HIV lahko s trenutno dostopnimi zdravili učinkovito zdravimo, jih morajo bolniki redno jemati vse življenje. Pomembno oviro pri ozdravitvi verjetno predstavljajo rezervoarji virusa, ki mu omogočajo preživetje in minimalno razmnoževanje tudi ob doslednem jemanju zdravil. Ker HIV zgodaj v poteku okužbe vstopi v možgane, kjer z vzdrževanjem vnetja prispeva k razvoju nevrokognitivnih motenj, značilnih za to okužbo, in ker zdravila proti HIV-u težko prestopajo krvno-možgansko pregrado, so avtorji povzete raziskave preverjali, ali rezervoar virusa morda predstavljajo astrociti. V obsežni seriji poskusov so konstitutivno imunokompromitiranim mišim v možgane vsadili človeške astrocite, okužene s HIV, jim obnovili imunski sistem s zdravimi človeškimi imunskimi celicami in po nekaj tednih analizirali vzorce vranice in bezgavk – perifernih organov, ki sodelujejo pri imunskem odzivu. Ob tem so preverjali tudi prepustnost krvno-možganske pregrade in ugotovili, da ni bilo razlik med kontrolnimi in testiranimi živalmi. Ker so HIV našli v perifernih imunskih organih, so sklepali, da se je z neznanim mehanizmom prenesel od astrocitov do limfocitov Th in z njimi do periferije. Potrdili so tudi obratno pot prenosa okužbe pri živalih, ki so jim v možgane vsadili zdrave človeške astrocite in jim imunski sistem obnovili s človeškimi celicami, okuženimi s HIV, s čimer so posnemali mehanizem vstopa virusa v možgane pri okuženih ljudeh. Dodatno so preverjali tudi vpliv terapije in ugotovili zmanjšan, a še vedno prisoten prenos virusa iz okuženih astrocitov v poprej zdrave imunske celice, kar pripisujejo slabšemu dometu zdravil v osrednjem živčevju. Nazadnje so se osredotočili še na vzorce možganov, posmrtno odvzetih štirim okuženim in ustrezno zdravljenim darovalcem, in tudi tu potrdili prisotnost virusnih označevalcev v astrocitih. Raziskovalci zaključujejo, da astrociti (in s tem možgani) lahko predstavljajo rezervoar aktivnega virusa, kar otežuje dokončno ozdravitev. 

Na kratko o HIV/AIDS: HIV, virus človeške imunske pomanjkljivosti, povzroča AIDS – sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, ki je v svetovnem merilu ena najpogostejših kužnih bolezni. Virus se prenaša s krvjo, spermo in vaginalnimi izločki ob nezaščitenih spolnih odnosih ter z materinim mlekom. Značilen potek bolezni obsega kratkotrajno začetno obdobje slabega počutja, ki mu sledi dolga tiha (t.i. latentna) faza, v kateri se število imunskih celic zmanjšuje, virusno breme pa narašča. Zaradi upada imunosti se povečuje verjetnost okužbe z mikroorganizmi, ki zdravemu človeku običajno niso nevarni, hkrati pa so oboleli tudi bolj dovzetni za razvoj nekaterih rakavih obolenj. Napredek v razvoju zdravil je bolnikom omogočil daljše in bolj kakovostno življenje, vendar okužba za marsikoga še vedno pomeni veliko socialno in duševno breme. 

Povzela: Lana Blinc, dr. med.