Izhodišča

Enostavni in kompleksni ogljikovi hidrati predstavljajo glavni vir energije v svetovnem merilu. Škodljivost prevelikih količin sladkorja je dobro raziskana. Čeprav je uživanje kompleksnih ogljikovih hidratov (vlaknine in škrob, v nadaljnem besedilu KOH) povezano z boljšim zdravjem, pa večina raziskav na to temo zajema zgolj posamezne kazalnike kakovosti KOH in omejen nabor bolezenskih stanj, ki naj bi bila posledica premajhnega vnosa KOH. Prednosti predstavljene meta-analize sta v tem, da zaradi velikega števila zajetih prospektivnih opazovalnih raziskav in randomiziranih kliničnih raziskav preučuje povezavo med več kazalniki kakovosti KOH in več bolezenskimi stanji na bistveno večjem vzorcu, pa tudi to, da z analizo randomiziranih kliničnih raziskav preverja ugotovitve iz prospektivnih opazovalnih raziskav.

Namen

Preveriti, ali kakovost zaužitih ogljikovih hidratov statistično pomembno vpliva na tveganje za razvoj, obolevnost in smrtnost zaradi KNB. Vključeni kazalniki kakovosti KOH so vsebnost vlaknin, količinski vnos polnozrnatih živil in glikemični indeks (merilo za hitrost porasta krvne glukoze, enostavnega sladkorja, dve uri po vnosu določene hrane. Čista glukoza ima glikemični indeks 100.).

Metodologija

Skupno so avtorji v meta-analizo vključili 185 prospektivnih opazovalnih študij in 58 randomiziranih kliničnih raziskav. Vse vključene raziskave z izjemo ene so bile izvedene na odrasli populaciji. Pri prospektivnih opazovalnih študijah so izključili tiste, ki so obravnavale kohorte s predhodno opredeljenimi boleznimi (oz. povedano drugače, vključili so opazovalne študije z zdravimi preiskovanci ob začetku raziskave). Pri randomiziranih kliničnih raziskavah so izključili tiste, ki so obravnavale shujševalne diete in tiste, ki so vključevale vlaknine v prahu kot prehransko dopolnilo. Zainteresiranega bralca vabim, da za poln vpogled prebere izvirnik.

Rezultati

Rezultati prospektivnih opazovalnih raziskav kažejo statistično pomemben 15-30% upad tveganja za celokupno umrljivost in umrljivost zaradi srčno-žilnih zapletov ter za obolevnost zaradi srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2, raka debelega črevesa in danke, raka dojke in raka požiralnika v skupini z večjim vnosom vlaknin. Podobni so tudi zaključki raziskav, ki preučujejo povezavo med naštetimi boleznimi in vnosom polnozrnatih živil, kjer je upad tveganja približno 20%. Pri raziskavah, ki so preučevale povezavo med naštetimi stanji in načini prehranjevanja z živili z nizkim glikemičnim indeksom, niso ugotovili statistično pomembne povezave.

Pri randomiziranih kliničnih raziskavah so imeli preiskovanci z večjim vnosom vlaknin pomembno nižjo telesno maso, sistolni krvni pritisk in celokupni holesterol v primerjavi s tistimi, ki so s prehrano vnašali manj vlaknin. Avtorji so iz podatkov izrisali krivulje, ki prikazujejo (ugodne) učinke v odvisnosti od količine zaužitih vlaknin in priporočajo dnevni vnos vsaj 25 g. Rezultati raziskav, ki so preučevale vpliv vnosa večjih in manjših količin polnozrnatih živil, kažejo podobno zvezo. Isto velja tudi za raziskave, ki so preučevale vpliv živil z nizkim glikemičnim indeksom, s to razliko, da je bil vpliv slednjih na telesno maso in sistolni krvni tlak še bolj izrazit.

Poudariti velja, da so avtorji kakovost rezultatov raziskav vrednotili s pomočjo sistema GRADE. Najbolj kakovostni rezultati zadevajo vlaknine in so ocenjeni kot zmerno kakovostni. Šibkejše kakovosti so rezultati glede polnozrnatih živil, najnižjo kakovost pa dosegajo rezultati glede živil z nizkim glikemičnim indeksom. Avtorji opozarjajo, da taka ocena ni odraz šibke statistične povezave med spremenljivkami, temveč posledica tipa vključenih raziskav in uporabljenega sistema GRADE (najboljšo oceno so dobile randomizirane raziskave s kontrolami in bolezenskimi izidi in s čim manjšo raznolikostjo med rezultati posameznih raziskav). Raznolikost rezultatov (in s tem nižja ocena GRADE) je lahko posledica preučevanja različnih populacij in različnih načinov merjenja.

Zaključki

Avtorji zaključujejo, da je večji vnos vlaknin in polnozrnatih živil povezan z manjšo obolevnostjo in umrljivostjo zaradi KNB. Dodajajo, da je na podlagi raziskav priporočen dnevni vnos vlaknin vsaj 25 g in svetujejo izbiro čim manj predelanih žitaric, zelenjave in sadja.

Povzela: Lana Blinc

Komentar strokovnjaka

Osnovna metoda te raziskave je statistična analiza, iskanje vzročne statistično značilne povezave. Raziskava ne preverja mehanizma(ov) te povezave, ampak navaja druge raziskave, ki pojasnjujejo možni mehanizem/mehanizme.

prof. dr. Samo Ribarič