Namen

Namen raziskave je bil primerjati učinke uživanja sladkanih pijač (SP), umetno sladkanih pijač (USP) in nesladkanih pijač (NSP) pri odraslih, ki so običajno uživali SP, ter ugotoviti, kako NSP kot zamenjava za SP v primerjavi z USP vplivajo na dejavnike tveganja za presnovne in srčno-žilne bolezni ter na nagnjenost k izbiranju bolj sladkanih pijač.

Metodološke značilnosti

V raziskavi z naključno razporeditvijo preiskovancev so sodelovali 203 posamezniki, v končno statistično analizo pa jih je bilo vključenih 186. Povprečna starost preiskovancev je znašala 24,2 +/- 4,7 let. Udeležence so naključno razporedili v 3 skupine (SP, USP, NSP). Pri razporeditvi so upoštevali spol, etnično pripadnost in indeks telesne mase preiskovancev. Raziskava je zajemala eno leto aktivnega sodelovanja, v katerem so preiskovanci v skladu z navodili uživali sladkane, umetno sladkane ali nesladkane pijače. Da bi spodbudili čim bolj dosledno izvajanje navodil, so jim raziskovalci zagotovili dostavo dodeljenih pijač na dom v količinah, ki so ustrezale porabi, opredeljeni z vprašalnikom na začetku raziskave. Pošiljkam pijač so dodali navodila, s katerimi so preiskovance opozorili, katerim pijačam naj se izogibajo, sledenje navodilom pa so spodbujali tudi s telefonskimi klici. Ob začetku raziskave in po koncu 12-mesečnega obdobja so določili razmerje serumskih koncentracij trigliceridov in HDL-holesterola ter še nekatere druge vidike presnovnega profila, iz česar so ocenili vpliv uživanja dodeljenih pijač na srčno-žilno in presnovno zdravje. Preiskovance so stehtali in jim s stadiometrom izmerili telesno višino, iz česar so nato izračunali indeks telesne mase, z dvoenergijsko rentgensko absorpciometrijo pa so ocenili tudi količino celotnega maščobnega tkiva in delež maščobe v področju trupa. Nagnjenost k izbiri bolj sladkanih pijač so ocenili z uporabo desetih vzorcev raztopin z naraščajočo koncentracijo saharoze, pri katerih so udeleženci ocenjevali stopnjo sladkosti z uporabo lestvice (od 0-sploh ni sladko do 10-izjemno sladko) in na koncu izbrali raztopino s koncentracijo saharoze, ki jim je bila po okusu najbolj všeč.

Rezultati

Razmerje serumskih koncentracij trigliceridov in HDL-holesterola se med skupinami ni bistveno razlikovalo. Ravno tako ni bilo opaznih razlik pri drugih izmerjenih vidikih presnovnega profila, telesni masi in količini maščevja. Podrobnejša analiza vpliva uživanja različno sladkanih pijač na delež trebušnega maščevja pri preiskovancih z izhodiščno višjim indeksom telesne mase pa je pokazala, da so preiskovanci v skupini, ki je uživala sladkane pijače, pridobili več kilogramov in maščobnega tkiva v primerjavi s podobno težkimi preiskovanci v drugih dveh skupinah. Preiskovanci v skupini NSP so kot zelo sladke ocenili raztopine z nižjo koncentracijo saharoze kot preiskovanci v drugih dveh skupinah, obenem pa so bile preiskovancem v skupinah NSP in USP najbolj všeč precej manj sladkane raztopine kot preiskovancem v skupini SP.

Zaključki

Čeprav zamenjava SP z USP ali NSP na splošno ni vplivala na kazalnike zdravja presnove, srca in ožilja, se zdi, da je zamenjava vseeno zmanjšala prirast telesne mase in deleža trebušnega maščevja pri izhodiščno pretežkih posameznikih. Avtorji raziskave soglašajo s priporočili Ameriškega združenja za srce, kot dodatno prednost NSP pred USP pa izpostavljajo porast občutljivosti preiskovancev na sladek okus in posledično bolj zdravo izbiro pijače. Prednosti raziskave so raznolik vzorec, usmerjeno preučevanje enega vidika prehranjevanja (uživanja pijač), zagotovljena dostava pijače na dom, ki je spodbujala doslednejše izvajanje navodil in s tem razlikovanje med skupinami, ter analiza več kazalnikov srčno-žilnega in presnovnega zdravja. Na drugi strani pa omejitve vključujejo zanašanje na samoporočanje udeležencev o podatkih, ki so za analizo ključnega pomena, slabšo možnost opazovanja manjših učinkov zaradi zasnove raziskave ter odsotnost kazalnikov doslednosti izvajanja navodil.

Povzela: Vita Durjava

Komentar strokovnjaka

Čeprav je raziskava pokazala, da zamenjava sladkih pijač za nesladkane v 12 mesecih ni imela učinka na koncentracijo trigliceridov in HDL-holesterola v plazmi, je še posebej pomembna ugotovitev, da so med osebami, ki so imele največjo izhodiščno telesno maso, tiste, ki so uživale sladkane pijače, v enem letu pridobile približno 4 kilograme, tiste, ki so jih zamenjale za nesladkane, pa dodatne mase niso pridobile.

Debelost – bolezen, ki jo opredeljuje neustrezno velika masa maščevja v telesu – se razvije, kadar je vnos energije (kalorij) s hrano in pijačo skozi daljše obdobje večji od porabe energije. Presežek energije, ki se v telesu shranjuje v obliki maščobe, je na dnevni ravni pogosto majhen, vendar dolgoročno vodi v znatno kopičenje maščobe in nastanek debelosti. Če bi vsak dan pojedli le 18 gramov dodatnega sladkorja oziroma približno 70 kilokalorij več, kot jih potrebujemo, bi v 100 dneh pridobili približno kilogram maščevja, na letni ravni pa več kot 3 kilograme. V desetih letih bi to pomenilo več kot 30 dodatnih kilogramov, čeprav je dnevna razlika med vnosom in porabo le 70 kilokalorij. Takšno povečanje telesne mase predstavlja višjo stopnjo tveganja za presnovne motnje, kot je na primer sladkorna bolezen, pa tudi za arterijsko hipertenzijo, osteoartrozo (obrabo sklepov) in druge zdravstvene težave.

Do debelosti običajno pride zaradi kombinacije genetskih dejavnikov in dejavnikov okolja, med katere spada tudi izpostavljenost sladkim pijačam. Rezultati študije podpirajo mnenje, da uživanje sladkanih pijač lahko vodi v pomembno zvečanje telesne mase in s tem dolgoročno prispeva k nastanku debelosti. To ni presenetljivo, saj nekateri na ta način dnevno zaužijejo na desetine gramov sladkorja oziroma več sto dodatnih kilokalorij.

Pomembna je tudi ugotovitev, da so imele osebe, ki so uživale nesladkane pijače, po enem letu nižji prag za zaznavanje sladkega kot na začetku študije. Spremenil se jim je tudi okus – po enem letu jim je bilo bolj všeč, če je testna pijača vsebovala nižjo koncentracijo sladkorja. Poseganje po sladkih pijačah je torej vsaj do neke mere stvar navade. Navada pa je, kot vemo, železna srajca – če pijemo več sladkega, nam je sladko tudi bolj všeč. Odločitev za izogibanje sladkim pijačam je torej v več pogledih dolgoročno koristna za zdravje, tudi če to nima takojšnjega vpliva na laboratorijske kazalce.

doc. dr. Sergej Pirkmajer, dr. med.