Izhodišča

Flavanoli so spojine, prisotne v jagodičevju, grozdju, jabolkih, kakavu in zelenem čaju. Izsledki raziskav nakazujejo, da nas lahko varujejo pred boleznimi srca in ožilja, saj prispevajo k nižjemu  žilnemu tonusu  in tako znižajo previsok krvni pritisk, ki slabi delovanje srčno-žilnega sistema. Podobno vplivajo tudi na žilje v možganih, s čimer omogočajo boljšo preskrbljenost s kisikom, ki ga možgani potrebujejo za svoje delovanje.

Namen raziskave

Preveriti, ali uživanje flavanolov vodi do hitrejšega in boljšega odziva možganskega žilja na  hiperkapnijo  in ali posledično prispeva k boljšemu reševanju zahtevnih miselnih nalog.

Metodološke značilnosti

To je randomizirana, navzkrižna, dvojno slepa raziskava, ki preučuje akutne učinke flavanolov.

Sodelovalo je 18 zdravih moških prostovoljcev (18-45 let). Vsaj 24 ur pred vsakim poskusom niso smeli uživati živil z visoko vsebnostjo flavanolov (npr. sadja, zelenjave, kakava, čokolade in čaja) ali nitratov (npr. rdeče pese ali špinače), alkoholnih pijač in izvajati naporne telesne vadbe. 12 ur pred vsakim poskusom so se postili.

Vsi udeleženci so prišli v raziskovalno enoto dvakrat v razmiku 14 dni. Vsakič so na začetku popili bodisi kakavovo pijačo z visoko vsebnostjo flavanola bodisi kakavovo pijačo z nizko vsebnostjo flavanola (kontrola). Niti preiskovanci niti raziskovalci niso vedeli, katero pijačo so dobili ob katerem obisku.

Odziv možganskega žilja so merili s tako imenovanim CO2 dihalnim testom: po zaužitju pijače je vsak preiskovanec mirno ležal 10 min in dihal sobni zrak, ki vsebuje 0,03 % CO2, nato pa so mu dali masko, po kateri je vdihoval 5 % CO2, s čimer so raziskovalci povzročili  hiperkapnijo. Žile v možganih se že v normalnih razmerah ob hiperkapniji  razširijo, kar poveča preskrbo možganov s kisikom, v poskusu pa so preverjali, ali dodatek flavanolov ta odziv še okrepi. Test so opravili pred zaužitjem pijače in ga ponovili še 2 uri zatem.

Vpliv flavanolov na kognicijo so merili z različnimi nalogami, ki so se stopnjevale po težavnosti. Merili so tako hitrost odgovorov kot tudi število napak.

Rezultati

Prehranski flavanoli izboljšajo  oksigenacijo možganov. Odziv žilja na  hiperkapnijo je bil pri večini preiskovancev dve uri po zaužitju napitka z visoko koncentracijo flavanolov hitrejši in večji v primerjavi z odzivom po zaužitju napitka z nizko koncentracijo flavanolov. Vpliv na kognicijo, zabeležen kot boljše reševanje miselnih nalog, se je pri večini preiskovancev izrazil le, ko so bile naloge dovolj zahtevne, kar je verjetno terjalo boljšo preskrbljenost možganov s kisikom. Odziv žilja v možganih ni bil enak pri vseh preiskovancih: pri 4 preiskovancih vnos flavanola ni vplival na boljšo  oksigenacijo  ob  hiperkapniji, kot tudi ne na boljše reševanje miselnih nalog.

Zaključki

Flavanoli v prehrani vplivajo na žilje v možganih podobno kot na žilje v drugih delih telesa. V povzeti raziskavi so pri večini zdravih mladih preiskovancev prispevali k hitrejši in boljši oskrbi možganov s kisikom kot odziv na  hiperkapnijo. V času maksimalne koncentracije flavanolov v krvi (2 uri po zaužitju), in posledično njihovega največjega učinka, so raziskovalci pri teh preiskovancih zabeležili tudi boljše opravljanje miselnih nalog, ki so bile dovolj zahtevne, da so verjetno terjale povečano preskrbo možganov s kisikom.

Raziskava ima nekaj pomanjkljivosti, zato rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo. Na primer, vsebovala je zelo malo preiskovancev (n=18), hkrati pa je izključevala ženske in starejše. Tudi kontrolni napitek, ki naj načeloma ne bi vseboval preučevane spojine, je vseboval nizko koncentracijo flavanolov. Kljub vsemu pa bi lahko ta članek predstavljal temelj za tiste raziskave, ki bi ugotavljale, kako se na flavanole odziva posameznik, in iskale populacije, ki bi imele od njih največjo korist.

Povzela: Kristina Colja

Komentar strokovnjaka

Ko razmišljamo o vplivih prehrane na zdravje, so ponavadi v ospredju esencialna hranila, npr. vitamini in minerali. Toda vse bolj jasno postaja, da je prehrana več kot zgolj hranila. V domeni rastlinskega kraljestva obstaja izjemno raznolika skupina snovi, ki ne spada med hranila, ampak se kljub temu vse bolj kaže kot zelo pomemben prehranski dejavnik v preventivi pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. To skupino »nehranil« zelo v grobem povzamemo z imenom fitokemikalije.

Fitokemikalije nadalje načeloma delimo v pet skupin, glede na njihov biosintetični izvor: polifenole, organožveplove spojine, karotenoide, alkaloide in spojine, ki vsebujejo dušik. Z vidika vpliva na zdravje možganov so trenutno izjemno zanimivi polifenoli, še posebej njihova podskupina – flavonoidi. Novejše raziskave ugotavljajo, da bi lahko uživanje flavonoidov spremenilo delovanje možganov in izboljšalo kognitivne funkcije že v relativno kratkem obdobju, nekaj ur po zaužitju.

Gratton s sod. je v zgoraj opisani raziskavi preučeval učinek kakava, ki je znan po visoki vsebnosti flavanolov, ki so eden izmed razredov flavonoidov (ostali razredi: antocianini, flavonoli, flavanoni, flavoni in izoflavoni). Rezultati njihove raziskave so skladni z raziskavami, ki so preverjale učinke drugih razredov flavonoidov in so na podoben način pokazale izboljšanje uspešnosti pri kognitivnih testih kmalu po zaužitju. Toda Gratton in sod. so poskušali razsvetliti še globje ravni teh ugotovitev – z raziskovanjem potencialnih mehanizmov, ki do tega pripeljejo. Na podlagi njihovih rezultatov (in prejšnjih, ki kažejo koristne učinke na periferno ožilje) je mogoče postaviti zanimivo domnevo, da bi lahko uživanje živil z višjo vsebnostjo flavanolov koristilo žilju v možganih in dobavi kisika v frontalne dele možganov ter tako izboljšalo rezultate pri težjih miselnih nalogah.

Nenad Kojić