Izhodišča in namen raziskave

Med posamezniki se v zadnjem času vedno bolj uveljavlja veganska prehrana. Takšen način prehranjevanja ima namreč pozitivne učinke za naše telo in okolje, v katerem živimo. Namen povzete raziskave je bil primerjati vpliv veganskega in vsejedega (omnivornega) prehranskega vzorca na kazalnike srčno-žilnega in presnovnega zdravja. Skupna lastnost obeh načinov prehranjevanja je bila vključevanje polnovrednih in minimalno predelanih živil, razlikovala pa sta se glede izključevanja ali vključevanja živil živalskega izvora. Avtorje članka je zanimalo, ali bo pri osebah, ki sledijo veganski prehrani, prišlo do statistično pomembnega zmanjšanja LDL-holesterola v krvi v primerjavi z osebami, ki sledijo omnivorni prehrani. LDL-holesterol je dober klinični ter objektivni kazalec za srčno-žilno ogroženost. Dodatno pa so v raziskavi spremljali tudi telesno maso, trigliceride, HDL-holesterol, glukozo, inzulin na tešče ter vitamin B12.

Metodologija

Gre za randomizirano klinično raziskavo, pri kateri je sodelovalo 22 odraslih parov enojajčnih dvojčkov (N=44). Izključitveni kriteriji za raziskavo so bili: (1) telesna teža pod 45,36 kg, (2) ITM ≥ 40, (3) vrednost LDL-holesterola nad 4,92 mmol/L, (4) sistolični tlak ≥ 160 mmHg, (5) diastolični tlak ≥ 90 mmHg ter (6) nosečnost. Raziskava je bila razdeljena na dve 4-tedenski fazi. Pri vsakem paru dvojčkov so naključno določili, kateremu prehranskemu vzorcu (veganskemu ali vsejedemu) bo sledil posamezni dvojček. S tem so raziskovalci oblikovali dve skupini, kjer so omnivori delovali kot kontrolna skupina ter vegani kot eksperimentalna skupina. V prvi fazi raziskave so preiskovanci dobili vnaprej pripravljene obroke, ki so bili sestavljeni iz raznolikih ter minimalno predelanih živil brez dodanega sladkorja.

V drugi fazi raziskave so si preiskovanci obroke, ki so bili usklajeni z dodeljenim načinom prehranjevanja, pripravljali sami. Obe skupini sta morali slediti načelom, da je njihova prehrana: (1) minimalno procesirana, (2) sestavljena predvsem iz zelenjave, beljakovin, zdravih maščob in ogljikovih hidratov, (3) raznolika in vsebuje živila iz vsake podskupine ter (4) prilagojena glede na energijske potrebe posameznika. S preiskovanci so v 1., 4. in 8. tednu raziskave trikrat izvedli nenapovedane intervjuje po telefonu, kjer so jih podrobno izprašali glede vnosa hrane in pijače. Poleg tega so preiskovanci te informacije dnevno vnašali v aplikacijo, s čimer so raziskovalci lahko  sočasno spremljali vnose ter zahtevali dodatna pojasnila, v kolikor so bila ta potrebna. Prav tako so preiskovanci v času raziskave na tešče trikrat (pred pričetkom raziskave ter v 4. in 8. tednu) oddali vzorce krvi in blata.

Rezultati

Avtorji raziskave so za vsako izračunano razliko in oceno statistične značilnosti sprememb v izmerjenih količinah podali tudi 95-odstotni interval zaupanja, s čimer omogočajo uvid v dejanski razpon izračunanih razlik in oceno kliničnega, ne zgolj statističnega pomena. Pred pričetkom raziskave so vsaki skupini določili povprečno vrednost LDL-holesterola v krvi. Omnivorna skupina je imela povprečno vrednost 3,07 mmol/L, veganska skupina pa 2,87 mmol/L. Raziskavo je zaključilo 21 parov enojajčnih dvojčkov (95,45 % vseh udeležencev). Pri preiskovancih, ki so sledili veganski prehrani, je že po 4 tednih prišlo do statistično pomembnega znižanja v vrednosti LDL-holesterola, v zadnjem tednu raziskave pa se je v povprečju znižal za 0,36 mmol/L [-0,66 do -0,06] v primerjavi z omnivori. Omnivorna skupina je po 8 tednih klinične raziskave imela povprečno vrednost LDL-holesterola 3,00 mmol/L, veganska skupina pa 2,47 mmol/L. Poročani energijski vnos preiskovancev je bil v povprečju nižji od energijskega vnosa, ki so ga predlagali raziskovalci. Na račun tega je prišlo do zmanjšanja telesne teže. Druga pomembna sekundarna najdba je bila znižana vrednost inzulina na tešče pri veganski skupini v primerjavi z omnivorno skupino.

Zaključki

Glavna prednost te raziskave je vključitev enojajčnih dvojčkov, saj so raziskovalci tako zmanjšali oziroma izključili vpliv spola, starosti in genetike na rezultate. Slednji se skladajo z izsledki drugih raziskav, ki govorijo v prid veganskemu načinu prehranjevanja. V tej raziskavi so sodelovali zdravi posamezniki, zato avtorji raziskave menijo, da bi bili ugodni učinki veganske prehrane morda še večji pri osebah, ki imajo že okrnjeno srčno-žilno zdravje. Kot pomanjkljivosti raziskave avtorji navajajo majhen vzorec preiskovancev (N = 44), kratek čas trajanja ter premajhno raznolikost izobrazbe in družbeno-ekonomskih značilnosti vključenih preiskovancev. Prehrana, ki so ji sledili omnivori, je bila zdrava, uravnotežena in ni vsebovala procesirane hrane z visokimi vrednostmi enostavnih sladkorjev, zato so se vrednosti LDL-holesterola malenkost izboljšale tudi pri omnivorni skupini. Čeprav izsledki raziskave kažejo na ugodnejše učinke veganske prehrane na kazalnike srčno-žilnega in presnovnega zdravja v primerjavi z vsejedci, izsledki drugih raziskav kažejo, da striktno izključevanje živil živalskega izvora ni edini način za preprečevanje srčno-žilnih bolezni, saj je že zmernost pri njihovem vnosu povezana z ugodnimi vplivi na zdravje. V ta namen je smiselno poudariti tudi uživanje polnovrednih živil ter zgolj občasno oziroma minimalno uživanje živil, ki imajo na račun predelave visoko vsebnost dodanega sladkorja, soli in nasičenih maščob.

Povzela: Ana Retko

Komentar strokovnjaka

Ugodnejši rezultat veganske skupine v raziskavi Landryja in sod. lahko najverjetneje pripišemo predvsem trem dejavnikom.

Prvi je vnos nasičenih maščob. Skupini sta imeli dovolj različen vnos, da bi to morda lahko pojasnilo skoraj celotno razliko. Pokazano je namreč, da okoli 10 % celokupnega energijskega vnosa predstavlja prag, nad katerim se vzpostavi pozitivna povezava vnosa nasičenih maščob z ravnmi LDL-c (LDL-holesterola). Vnos nasičenih maščob veganske skupine se je skozi vseh 8 tednov gibal okoli 8 %, medtem ko je omnivorna skupina vztrajala krepko nad 10 %, tj. blizu 12 %.

Dodatno bi k razliki med skupinama lahko prispevala razlika v vnosu prehranskega holesterola. Veganska skupina je imela izrazito nižji vnos prehranskega holesterola – efektivno 0 mg holesterola na dan. Po drugi strani je omnivorna skupina vnašala 500 mg in 300 mg holesterola dnevno. Pokazano je tudi, da je vpliv prehranskega holesterola na ravni LDL-c v veliki meri odvisen od spremljajočega vnosa nasičenih maščob (oz. razmerja nasičenih in večkrat nenasičenih maščob). Ko sta sočasno povišana vnos tako nasičenih maščob kot tudi prehranskega holesterola, je porast v ravneh LDL-c pričakovan.

Tretja pomembna razlika je bila v vnosu zelenjave in stročnic ter posledično tudi prehranskih vlaknin. Višji vnos zelenjave in stročnic ter višji vnos prehranskih vlaknin v izolaciji sta zelo dosledno povezana z znižanjem ravni LDL-c. Veganska skupina je v prvih 4 tednih v povprečju zaužila eno porcijo zelenjave in stročnic več kot omnivorna skupina. Razlika pa se je v zadnjih 4 tednih še poglobila, pri čemer je veganska skupina “prehitela” omnivorno skupino za skoraj dve celotni porciji.

Spodbudno novico za vegansko prehrano predstavljajo tudi rezultati vnosa nekaterih “problematičnih” hranil, kot sta vitamin B12 in železo. S premišljeno izbiro obogatenih izdelkov in dopolnil vitamina B12 je uspela veganska skupina vzdrževati zadosten vnos in status vitamina B12. Zaradi “predpisanega” zanašanja na obogatena živila in najboljše rastlinske vire železa pa je imela veganska skupina skozi celotno obdobje raziskave celo višji vnos železa – tako v primerjavi z izhodiščnim vnosom kot tudi v primerjavi z vnosom omnivorne skupine med celotnim potekom raziskave.

Zaključimo lahko torej, da je bila prehrana veganske skupine v tej primerjavi objektivno bolj kakovostna. Kljub temu, da je zasnova raziskave temeljila na visoki kakovosti obeh primerjalnih diet, je bila na koncu prehrana veganske skupine vseeno občutno bolj kakovostna, pri čemer velja izpostaviti občutno nižji vnos nasičenih maščob ter višji vnos zelenjave in stročnic pri veganski skupini.

Poleg tega so raziskovalci že z zasnovo raziskave izključili eno izmed potencialno največjih težav veganskega načina prehranjevanja, vsaj v državah z visokimi prihodki – visoko procesirane nadomestke, ki so skoraj po pravilu izjemno slabo formulirani in prehransko neugodni. Določeni izdelki, na primer nadomestki sirov, so predvsem bogat vir nasičenih maščob in ničesar drugega – kar pomeni, da rednemu zanašanju na takšne izdelke ponavadi sledi vnos nasičenih maščob, ki je občutno višji od vnosa nasičenih maščob pri najbolj zapriseženih mesojedcih.

Ko potegnemo črto, to v osnovi ni “zmaga” veganske skupine nad omnivorno skupino, temveč “zmaga” skupine z objektivno kakovostnejšo prehrano nad skupino s sicer nadpovprečno, vendar še vedno manj kakovostno prehrano od primerjalne.

Nenad Kojić