Uvod in izhodišča raziskave
Zadosten vnos vitaminov in mineralov je zaradi njihove vpletenosti v številne celične procese ključen za ohranjanje zdravja (možganov). Avtorji povzetih sistematičnih pregledov so zato preverjali, ali jemanje prehranskih dopolnil, ki vsebujejo različne vitamine in minerale, pri zdravih odraslih in posameznikih z blago kognitivno motnjo lahko odloži oziroma upočasni kognitivni upad.
Metodologija
Povzeti raziskavi sta obsežna sistematična pregleda obstoječe znanstvene literature do vključno leta 2018, pri katerih so avtorji kritično ovrednotili poročane izsledke izvirnih raziskovalnih poročil, njihovo zanesljivost in tveganje za pristranost. Rutjes in sodelavci so v prvi sistematični pregled vključili raziskave z naključno razporeditvijo kognitivno neoškodovanih preiskovancev, starih vsaj 40 let, ki so prehranska dopolnila z vitamini in minerali jemali vsaj tri mesece, v drugem sistematičnem pregledu pa so McCleery in sodelavci preverjali vpliv tovrstnih prehranskih dopolnil v primerjavi s placebom na pojavnost demence (oziroma naknadne izide kognitivnega testiranja) pri preiskovancih z blago kognitivno motnjo.
Rutjes in sodelavci so v svojo analizo vključili 28 raziskav s skupno več kot 83.000 preiskovanci. V izsledkih poročajo o vplivih jemanja prehranskih dopolnil na umske sposobnosti preiskovancev, pri čemer so upoštevali vrsto dopolnil ter trajanje jemanja. McCleery in sodelavci so analizirali osem raziskav s skupno 1677 preiskovanci ter za namene posplošljivosti izsledkov izključili tiste, pri katerih so sodelovali posamezniki s hudim primanjkljajem vitaminov oziroma mineralov. Med temeljne preučevane izide so vključili pojavnost demence in celokupno oceno umskih sposobnosti, dodatno pa še izide merjenja posameznih kognitivnih funkcij.
Rezultati
Izsledki analize Rutjes in sodelavcev kažejo, da
- uživanje prehranskih dopolnil s folno kislino, vitaminom B12 in B6 ali kombinacijo naštetih v primerjavi s placebom pri kognitivno neoškodovanih odraslih, v povprečju starih 60 let ali več ter z zgodovino srčno-žilnih in možgansko-žilnih zapletov, ne vpliva na splošne umske sposobnosti po 5 oziroma 10 letih spremljanja;
- je uživanje prehranskih dopolnil z antioksidanti (beta-karotenom in vitaminom C) dolgoročno (po več kot 5 letih) morda lahko koristno za ohranjanje splošnih umskih sposobnosti, vendar so rezultati mešani. Le dve od skupno osmih raziskav sta preverjali vpliv dodajanja naštetih vitaminov in vitamina E, z ali brez dodatka selena, na pojavnost demence in zaščitnih vplivov nista zaznali, v eni izmed raziskav pa so ob jemanju vitamina E zabeležili povišano pojavnost raka prostate;
- uživanje prehranskih dopolnil z vitaminom D3, z ali brez dodanega kalcija, po povprečno desetletju spremljanja nima vpliva na splošne umske sposobnosti in ne prispeva k nižjemu tveganju za pojav demence;
- izsledki edine analizirane raziskave, ki je preverjala vpliv prehranskih dodatkov s cinkom in bakrom na splošne kognitivne sposobnosti oziroma tveganje za kognitivni upad, ne izkazujejo njihovega zaščitnega vpliva.
Izsledki analize McCleery in sodelavcev kažejo, da:
- uživanje prehranskih dodatkov s kombinacijo vitaminov B6 in B12 ter folne kisline (ali pa le folne kisline) pri posameznikih z blago kognitivno motnjo po 6 do 24 mesecih ne vpliva na posamezne umske sposobnosti ali kakovost življenja. Analizirane raziskave niso poročale o pojavnosti demence pri vključenih preiskovancih, izsledki o vplivu prehranskih dopolnil na splošne umske sposobnosti pa so bili zelo nizke kakovosti. Ena izmed raziskav je poročala o počasnejši atrofiji možganov pri posameznikih, ki so uživali kombinacijo vitaminov B, isto prehransko dopolnilo pa je pri podskupini preiskovancev s hiperhomocisteinemijo izboljšalo epizodični spomin, zato McCleery in sodelavci priporočajo neodvisno raziskovalno preverbo teh rezultatov;
- uživanje prehranskih dodatkov z vitaminom E v obdobju treh let najverjetneje ne zmanjšuje tveganja za pojav demence pri posameznikih z blago kognitivno motnjo, avtorji izvirnega poročila pa prav tako niso zaznali statistično značilnega zaščitnega vpliva na splošne ali posamezne umske sposobnosti;
- so izsledki dveh raziskav, od katerih je ena preverjala vpliv kombinacije vitaminov E in C, druga pa vpliv kromovega pikolinata (ki se na tržišču prehranskih dodatkov oglašuje zaradi domnevno ugodnih vplivov na izgubo telesne mase in uravnavanje krvnega sladkorja), tako nizke kakovosti, da ne dopuščajo sklepanja o kakršnih koli vplivih.
Zaključki
Rutjes in sodelavci pri navajanju svojih izsledkov že uvodoma izpostavljajo, da osnovni cilj večine analiziranih raziskav ni bila preverba vpliva jemanja prehranskih dopolnil izključno (ali pa predvsem) na umske sposobnosti preiskovancev. Posledično pogosto niso vključevale izhodiščnega kognitivnega testiranja ali ocenjevale pojavnosti demence, naknadni preizkusi umskih sposobnosti pa so bili velikokrat izvedeni zgolj v omejenem obsegu. Le dve raziskavi sta vključevali posameznike, ki so bili ob začetku njune izvedbe stari manj kot 60 let, zgolj deset raziskav pa je preiskovance v povprečju spremljalo več kot pet let. Čeprav avtorji ocenjujejo, da je bilo tveganje za pristranost nizko, hkrati v luči vseh naštetih omejitev izpostavljajo, da je zanesljivost poročanih izsledkov le nizka do zmerna. Kljub relativno obetavnim izsledkom glede dolgoročnega vpliva antioksidativnih vitaminov, zaradi česar svetujejo nadaljnjo neodvisno preverbo njihovih učinkov, zaključujejo, da zbrani izsledki v splošnem trenutno ne podpirajo koristi uživanja prehranskih dopolnil z vitamini in minerali za preprečevanje bolezenskega kognitivnega upada.
McCleery in sodelavci v svojem poročilu izpostavljajo selektivno poročanje in nizko kakovost izsledkov analiziranih raziskav. Ker so bile slednje večinoma kratkotrajne, njihovi rezultati ne nudijo uvida v dolgoročne učinke prehranskih dopolnil na odlog demence pri posameznikih z blago kognitivno motnjo ter tudi v splošnem ne izkazujejo zaščitnih vplivov.
Povzela: Lana Blinc, dr. med.
Komentar strokovnjaka
Ugotovitve obeh sistematičnih pregledov so pravzaprav povsem pričakovane: odsotnost koristnih vplivov neselektivnega oz. neindiciranega dodajanja vitaminov oz. mineralov v obliki prehranskih dopolnil. Večina vključenih raziskav namreč ni preverjala niti izhodiščnega statusa dodajanih hranil, kaj šele sprememb v statusu med oz. po intervenciji, kar pomeni, da so dopolnila dodajali praktično povsem »na pamet«.
Vse, kar lahko na podlagi obeh sistematičnih pregledov utemeljeno sklepamo, je, da uporaba prehranskih dopolnil na odsvetovan način oz. v nasprotju s priporočili nima zaščitne vloge pri preprečavanju ali odlogu demence.
Prehranska dopolnila z vitamini oz. minerali so namenjena dopolnjevanju prehrane, v kateri primanjkuje tistih vitaminov oz. mineralov, ki jih dopolnilo vsebuje. Vpliv uporabe prehranskega dopolnila je namreč v celoti odvisen od spremembe statusa hranila (ravni v telesu).
Status hranila in fiziološka funkcija sta nelinerano povezana – pri čemer gre za razmerje v obliki obrnjene črke U in s sploščenim vrhom (imenovano tudi hormeza). Optimalno funkcijo omogoča zadosten status, ki vsebuje precej širok razpon vrednosti. Poslabšana funkcija nastopi šele kot posledica bodisi (A) nezadostnega statusa, ki se s stopnjevanjem nezadostnosti odraža z vse bolj hudimi znaki pomanjkanja, ali (B) čezmernega statusa, ki se s stopnjevanjem čezmernosti odraža v vse močnejši toksičnosti.
To pomeni, da v primeru že zadostnega statusa kateregakoli vitamina oz. minerala njegovo dodajanje (v kakršnem koli odmerku ali obliki) v najboljšem primeru ne bo imelo učinka, pri visokih odmerkih pa bi lahko postalo celo škodljivo (če prispeva k čezmernemu statusu).
Uporaba prehranskega dopolnila ima lahko koristen vpliv zgolj v primeru, ko z njo uspemo doseči klinično relevantno izboljšanje statusa hranila – t.j. iz nezadostnega v izhodišču do zadostnega po koncu intervencije.
Pri tem pa ni pomemben zgolj izhodiščen status hranila, temveč tudi dosežena sprememba. Namreč, dodajanje nekega vitamina oz. minerala v obliki dopolnila ne pomeni vedno tudi izboljšanega statusa tega hranila, saj je razpoložljivost vitaminov oz. mineralov v dopolnilih odvisna od številnih dejavnikov in lahko niha od odlične do porazne. Samo na podlagi uporabljenega odmerka in trajanja intervencije torej še ne moremo sklepati o klinično pomembnem izboljšanju statusa. Prav to je razlog, zakaj dobro zasnovane raziskave o uporabi prehranskih dopolnil ne preverjajo statusa relevantnih hranil samo v izhodišču, temveč tudi po koncu ali celo še med potekom raziskave.
Nenad Kojić
Bibliografski podatki o objavi
- Rutjes AWS, Denton DA, Di Nisio M, Chong LY, Abraham RP, Al-Assaf AS et al. Vitamin and mineral supplementation for maintaining cognitive function in cognitively healthy people in mid and late life. Cochrane Database of Systematic Reviews. 2018;12:CD011906. DOI: 10.1002/14651858.CD011905.pub2