V iskanju odgovora na vprašanje, kateri udarci so najbolj tvegani za razvoj pretresa možganov, se je skupina raziskovalcev osredotočila na preprost, a učinkovit model človeške lobanje: jajce. Podobno kot jajčni rumenjak obdaja membrana, ki ji sledita beljak in jajčna lupina, so mehki človeški možgani oviti v možganske ovojnice, ki jim sledi plast cerebrospinalne tekočine, vse skupaj pa ščiti še trdna lobanja. Ker do večine možganskih pretresov pride zaradi udarcev, ki ne poškodujejo lobanje, je raziskovalce zanimalo, ali je mogoče takšno poškodbo posnemati z razlitjem rumenjaka brez preloma jajčne lupine. Ugotovili so, da k deformaciji rumenjaka bistveno bolj kot direktni udarci prispevajo rotacijske sile na lupino, ki pod kotom pospešijo ali zavrejo njeno gibanje. Do primerljivih sil pogosto prihaja v kontaktnih športih – izguba zavesti, znak hujšega pretresa možganov, je pri boksu velikokrat posledica udarca v brado. Če privzamemo, da je dolžina človeške spodnje čeljusti (torej razdalja med vratom in brado) enaka ročici, središče možganov pa se nahaja približno v liniji vratu, si lahko predstavljamo, da ob veliki sili udarca, ki deluje na brado, nastane navor z močnimi kotnimi pospeški. Čeprav s poskusi na jajcih raziskovalci ne morejo docela pojasniti, kaj se ob takšnih udarcih dogaja z možgani, izsledki podpirajo klinična opažanja in so morda lahko uporabni pri razvoju boljše zaščitne opreme. 

Povzela: Lana Blinc, dr. med.