Izhodišča in namen raziskave

Učinkovine iz razreda agonistov receptorjev za glukagonu podobni peptid 1 (GLP-1-RA), kot so semaglutid, liraglutid in drugi, predstavljajo uveljavljen pristop za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, zaradi svojih učinkov na apetit in izgubo telesne mase pa postajajo čedalje prepoznavnejše tudi pri zdravljenju debelosti. Opisi primerov in majhne opazovalne raziskave kažejo, da njihova uporaba sovpada s spremembo prehranskih izbir v prid manj predelanih živil, avtorji povzete raziskave pa so želeli preveriti, ali so opisani izsledki ponovljivi tudi na večjem vzorcu preiskovancev.

Metodološke značilnosti

Šlo je za presečno raziskavo, izvedeno na Danskem, pri kateri so raziskovalci v analizo vključili podatke preiskovancev iz kohorte SMIL. Slednja je prospektivna odprta kohorta, ki za vsakega sodelujočega posameznika (ki se v kohorto vključi le s podanim obveščenim soglasjem) omogoča vpogled v potrošniške navade (zlasti nakupe prehranskih izdelkov in živil na podlagi izdanih računov, zbranih v telefonski aplikaciji) ter povezavo z individualnimi demografskimi in zdravstvenimi podatki v državnih registrih.

Avtorji so v raziskavo v razmerju 1:3 vključili preiskovance, ki so med letoma 2019 in 2022 začeli uporabljati GLP-1-RA, ter preiskovance, primerljive po spolu, starosti in letnih prihodkih, ki so jim bili GLP-1-RA predpisani, vendar jih niso pričeli uporabljati. V statistični analizi so med preiskovanci primerjali izbiro živil in prehranskih izdelkov, nakupljenih v letu dni pred predpisom (oz. začetkom uporabe) GLP-1-RA in v letu dni po tem. Analizirane kategorije so vključevale povprečno energijsko vrednost (v kcal/ 100 g izdelka ali živila), sestavo (vsebnost sladkorja, ogljikovih hidratov, nasičenih maščob in beljakovin v g / 100 g živila ali izdelka) ter stopnjo predelanosti glede na sistem NOVA (nepredelana, minimalno predelana, predelana in ultra-predelana živila).

Rezultati in zaključki

V raziskavo je bilo skupno vključenih 1177 preiskovancev. Med njimi je bilo 52,5 % žensk, povprečna starost vključene kohorte pa je znašala 53 let. V skupini uporabnikov GLP-1-RA je bilo 293 preiskovancev, v skupini neuporabnikov pa 884. Preiskovanci so v letu pred začetkom uporabe GLP-1-RA za nakup živil v povprečju porabili kr52.523, v letu dni po tem pa kr35.051. Tovrstna primerjava za neuporabnike ni podana.

Pri uporabnikih GLP-1-RA je glede na obdobje pred uporabo teh učinkovin prišlo do statistično značilnega upada v povprečni energijski vrednosti nakupljenih živil (z 209,4 kcal/100 g na 207,3 kcal/100 g), vsebnosti sladkorja (s 15,7 na 15,1 g/100 g), ogljikovih hidratov (z 19,8 na 19,3 g/100g) in nasičenih maščob (s 7,3 na 7,2 g/100 g), porasta v vsebnosti beljakovin (s 6,6 na 6,9 g/100 g) ter statistično pogostejšega nakupovanja nepredelanih živil in redkejšega nakupovanja ultra-predelanih živil.

Pri neuporabnikih GLP-1-RA je v obdobju po predpisu učinkovine glede na obdobje pred tem prišlo do sprememb v obratni smeri (tj. statistično značilno večja kalorična vrednost živil, ki so vsebovala statistično značilno več sladkorja, ogljikovih hidratov in maščob ter manj beljakovin, z višjo zastopanostjo visoko predelanih živil in manj nepredelanimi živili).

Avtorji na podlagi izsledkov zaključujejo, da je uporaba GLP-1-RA povezana s statistično značilnimi spremembami v prehranskih nakupovalnih navadah. Čeravno so spremembe na individualni ravni skromne, bi po njihovem mnenju na populacijski ravni spričo naraščajoče uporabe GLP-1-RA lahko prispevale k pomembnim spremembam. Opozarjajo, da gre v raziskavi verjetno za visoko motivirane posameznike, ki so voljni prispevati svoje podatke za analizo. Med pomanjkljivostmi navajajo odsotnost podatka o indeksu telesne mase in dejstvo, da zaznane spremembe, izmerjene v letu dni pred in po predpisu (oz. začetku uporabe) GLP-1-RA verjetno ne odražajo dolgoročnih trendov.

Kot dodatno pomanjkljivost velja izpostaviti tudi odsotnost eksplicitne statistične primerjave izhodiščnega stanja preučevanih spremenljivk med skupinama. Povprečna energijska gostota nakupljenih živil je pred začetkom predpisa GLP-1-RA pri uporabnikih znašala 209,4 kcal/100 g, pri neuporabnikih pa 205,6 kcal/100 g. Pri obeh skupinah je po predpisu oz. začetku uporabe GLP-1-RA prišlo do statistično značilnih sprememb: pri uporabnikih se je povprečna energijska gostota živil zmanjšala za 2,1 kcal/100 g, pri neuporabnikih pa je narasla za 1,6 kcal/100 g. Glede na red velikosti teh sprememb in njuno statistično značilnost v primerjavi z izhodiščnim stanjem bi bil podatek o primerljivosti izhodiščnega stanja pri eni in drugi skupini dobrodošel, kar velja tudi za ostale analizirane spremenljivke. Izsledki v splošnem kažejo na povezanost med uporabo GLP-1-RA in skromnimi premiki v prid nakupovanju zdravju prijaznejših živil, vendar zaradi zasnove raziskave, ki ne dopušča sklepanja o vzročnosti, in navedenih pomanjkljivosti predstavljajo predvsem izhodišča za nadaljnje raziskave.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.