Izhodišča in namen raziskave
Raziskovalci so poskušali ugotoviti vpliv uporabe obtežene odeje na nespečnost in dnevno aktivnost bolnikov z veliko depresivno motnjo, bipolarno motnjo, generalizirano anksiozno motnjo in motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo. Naštetim motnjam je nespečnost namreč pogosto pridružena in lahko močno vpliva na bolnikovo vsakodnevno delovanje. Nespečnost lahko povzroči pri bolnikih z bipolarno motnjo in veliko depresivno motnjo ponovni zagon bolezni, bolnikom z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo poslabša kognitivno disfunkcijo in čustvene simptome, pri bolnikih z generalizirano anksiozno motnjo pa je nespečnost celo ena izmed temeljnih težav. Primarno zdravljenje nespečnosti vključuje farmakološko zdravljenje in kognitivno-vedenjsko terapijo, ki pa sta neuspešna pri 40 % bolnikov. To pomeni, da je potreben razvoj novih načinov zdravljenja, ki bodo ustrezali tudi preostalim bolnikom.
Metodološke značilnosti
Gre za izvirni znanstveni članek o raziskavi z naključno razporeditvijo preiskovancev. Preiskovance so k sodelovanju v raziskavi napotili njihovi psihiatri, bolniki pa so pred vključitvijo podpisali prostovoljno soglasje. V raziskavo je bilo vključenih 119 preiskovancev, starih med 18 in 77 let, od tega 82 žensk. Vsi preiskovanci so bili bolniki klinik za motnje razpoloženja v Stockholmu na Švedskem. Pogoji za vključitev so zajemali: vsaj 2 meseca trajajočo nespečnost, oceno 14 ali več na lestvici resnosti nespečnosti (angl. insomnia severity index – ISI) ter potrjeno diagnozo vsaj ene izmed zgoraj naštetih psihiatričnih motenj. Izključujoči dejavniki so bili: aktivna zloraba drog, prekomerna uporaba zdravil za nespečnost, bolezni, ki vplivajo na umske sposobnosti, hude razvojne motnje, Parkinsonova bolezen in hude možganske poškodbe. Izbrani bolniki so z reševanjem vprašalnika subjektivno ocenili breme motenj spanja na vsakodnevno delovanje. Trajanje spanja in budnosti so raziskovalci objektivizirali z uporabo aktigrafov, ki so jih prostovoljci nosili na zapestjih. Preiskovanci so tekom raziskave jemali svojo redno terapijo, vendar jim le-te psihiatri niso smeli spreminjati tekom štirih tednov poteka raziskave. Naključno so jih razdelili v dve skupini: skupina, ki je imela obtežene odeje (6 ali 8 kg) in skupina, ki je imela odeje normalne teže (1535 g). Preiskovancem so rekli le, da bodo dobili odejo, sestavljeno iz verižno povezanega materiala, niso pa izvedeli, ali bo šlo za težak ali lahek material. Na začetku in na koncu raziskave so jim izmerili srčni utrip v mirovanju in krvi tlak. Po štirih tednih so preiskovanci dobili možnost nadaljnjega sodelovanja pri raziskavi še za 12 mesecev. Tisti, ki so začeli s kontrolno odejo, so jo tedaj lahko zamenjali z obteženo.
Rezultati
Raziskovalci so že po enem tednu opazili statistično značilno izboljšanje nespečnosti pri skupini z obteženo odejo. Med spoloma in med bolniki različnih starosti ni bilo statističnih razlik v stopnji izboljšanja. Verjetnost klinično pomembnega odziva, opredeljenega kot vsaj prepolovitev izhodiščne ocene na lestvici ISI, je bila v eksperimentalni skupini 26-krat večja kot v kontrolni skupini. Po 12-mesečni odprti fazi raziskave, med katero so obtežene odeje uporabljali tudi preiskovanci iz prvotne kontrolne skupine, je 92 % vseh začetnih preiskovancev zaznalo izboljšanje svojih simptomov nespečnosti, 78 % bolnikov pa je bilo v remisiji. Čeprav so posamezniki v eksperimentalni skupini poročali o izboljšanem spancu, pa analiza aktigrafskih meritev pri njih ni pokazala statistično značilnega vpliva obtežene odeje na celoten čas spanja in skupno trajanje obdobij budnosti čez noč. Vendar se je izkazalo, da analiza aktigrafskih podatkov, ki je vključevala samo preiskovance, ki so dosegli klinično pomemben odziv glede na ISI lestvico, pokaže statistično značilen vpliv obtežene odeje na upad trajanja obdobij budnosti ponoči. Bolniki so prav tako poročali o izboljšanju zmožnosti vzdrževanja spanca. Poročali pa so tudi o zmanjšani utrujenosti med dnevom, zmožni so bili ostati aktivni dlje časa in med dnevom so počivali manj. Bolnikom z obteženimi odejami so se izboljšali simptomi anksioznosti in depresije.
Zaključki
Raziskava je pokazala, da so obtežene odeje lahko klinično učinkovit pripomoček pri lajšanju nespečnosti. Zaradi izboljšanja spanca so bili bolniki v raziskavi sposobni večje aktivnosti čez dan, kar je pozitivno vplivalo na njihovo splošno počutje in statistično značilno prispevalo k izboljšanju simptomov depresije in anksioznosti. Raziskovalci so predpostavili, da je antidepresivni učinek uporabe obteženih odej verjetno posledica zmanjšane utrujenosti čez dan, kar bolnikom omogoča boljšo aktivacijo pozitivnih vedenjskih vzorcev, kar je tudi osnova #kognitivno-vedenjske terapije. Dober spanec prav tako podpira delovanje imunskega sistema in urejenost ritma izločanja stresnega hormona – kortizola. V prihodnje raziskave bi bilo po mnenju piscev članka potrebno vključiti tudi polisomnografsko sledenje spanja in dnevnike spanja. Raziskovalci so izpostavili tudi zanimivo dejstvo, da je v raziskavi sodelovalo veliko več žensk kot moških. To je sicer skladno z dejstvom, da nespečnost in motnje spanja bolj pogosto prizadenejo ženske, razlog za to pa je po njihovem mnenju zanimiv predmet bodočih raziskav. Obtežene odeje so tako lahko dodatna možnost zdravljenja za bolnike z nespečnostjo, ki jim že uveljavljene metode ne pomagajo oziroma so lahko pozitivna pridobitev za zdravljenje nespečnosti pri velikem deležu bolnikov s psihiatričnimi motnjami.
Povzela: Ida Muc, študentka medicine
Bibliografski podatki o objavi
- Ekholm B, Spulber S, Adler M. A randomized controlled study of weighted chain blankets for insomnia in psychiatric disorders. J Clin Sleep Med. (2020). 16(9):1567–1577. DOI: 10.5664/jcsm.8636