zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik
zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik

Pasti majhnih raziskav v nevroznanosti

31. oktobra 2022

Čeprav so raziskave, ki z uporabo (funkcionalne) magnetne resonance (fMR in MR) preučujejo zgradbo in delovanje možganov, doprinesle k številnim novim spoznanjem, njihovo (pre)pogosto in poglavitno pomanjkljivost predstavlja majhno število vključenih preiskovancev zaradi visoke cene uporabe magnetnoresonančnih tomografov. Njihovi izsledki so zato le redko ponovljivi, saj gre (zlasti pri majhnih raziskavah, ki povezujejo interindividualne razlike v strukturi in funkciji možganov s kompleksnimi psihološkimi pojavi – angl. brain-wide association studies, BWAS) pogosto le za naključno posledico vzorčenja, oziroma za nepravilno posploševanje značilnosti posameznikov na širšo populacijo. Avtorji povzetega prispevka so z uporabo treh obširnih, javno dostopnih podatkovnih zbirk, ki vsebujejo anonimizirane MR in fMR posnetke približno 50 000 preiskovancev, preverjali vpliv velikosti analiziranega vzorca na velikost zaznanih razlik in ponovljivost rezultatov.

Ugotovili so, da se sicer majhne, statistično nepomembne opažene razlike v BWAS zaradi nepravilne izvedbe statistične analize in majhnega vzorca napačno vrednotijo kot statistično značilne in so obenem pogosto neponovljive na primerljivo velikem, naključno izbranem vzorcu drugih preiskovancev. Opozarjajo, da bi korektna izvedba BWAS zahtevala več tisoč standardizirano obdelanih posnetkov (oziroma vključenih preiskovancev), dosledno upoštevanje motečih spremenljivk in ustrezno izvedbo statistične analize, če bi želeli iz razlik v možganih posameznikov utemeljeno sklepati na njihov vpliv na psihološke pojave. Med možnimi rešitvami izpostavljajo tehnološke napredke v smeri boljše učinkovitosti in večje cenovne dostopnosti naprav, sistematično, obvezno zbiranje kakovostnih podatkov v prosto dostopnih podatkovnih zbirkah, obvezno primerjavo in objavo zaznanih razlik znotraj posamezne kohorte ter med različnimi kohortami. Dodajajo še, da bi BWAS lahko dosegle večjo zanesljivost, če bi namesto enkratne primerjave različnih posameznikov primerjale iste posameznike skozi daljše časovno obdobje, in uporabile intervencijsko zasnovo namesto opazovalne. Tako bi zmanjšale pristranost, ki izhaja iz zmotnih domnev o povezavi značilnosti možganov s psihološkimi pojavi, in se namesto tega osredotočile na korektno pridobivanje podatkov, ki bi tvorno prispevali k napredku v razumevanju delovanja možganov v zdravju in bolezni.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.

Bibliografski podatki o objavi

  • Marek S, Tervo-Clemmens B, Calabro FJ, Montez DF, Kay BP, Hatoum AS et al. Reproducible brain-wide association studies require thousands of individuals. Nature. 2022;603:654-660. DOI: 10.1038/s41586-022-04492-9

Kaj pravi znanost?

V veliki raziskavi, zasnovani po vzoru igre Telefončki, je kakovost informacij z naraščajočim številom prenosov upadala, vendar pri tem – in pri uspehu prenosa informacij – med preiskovanci z in brez MAS ni bilo razlik.

Motnja avtističnega spektra in učinkovitost sporazumevanja

V veliki raziskavi, zasnovani po vzoru igre Telefončki, je kakovost informacij z naraščajočim številom prenosov upadala, vendar pri tem – in pri uspehu prenosa informacij – med preiskovanci z in brez MAS ni bilo razlik.

Več
Floreyjev indeks demence, ki napoveduje starost ob diagnozi različnih stopenj kognitivnega upada, se je izkazal kot relativno zanesljivo orodje, vendar pred uporabo v klinični praksi terja dodatno preverbo.

Računalniški model za napovedovanje blage kognitivne motnje in demence

Floreyjev indeks demence, ki napoveduje starost ob diagnozi različnih stopenj kognitivnega upada, se je izkazal kot relativno zanesljivo orodje, vendar pred uporabo v klinični praksi terja dodatno preverbo.

Več
Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Dejavniki tveganja za zgodnji pojav demence

Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Več

Bi radi storili več?

Podprite nas

zdravaglava.si tudi na socialnih omrežjih

Spletišče zdravaglava.si ponuja izbor znanstveno podprtih priporočil za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja. Spletna stran ni nadomestilo za pogovor z zdravnikom, ki posameznikovo zdravstveno stanje najbolje pozna in mu lahko utemeljeno svetuje glede koristi in tveganj pri upoštevanju priporočil. Če imate skrbi ali vprašanja, povezana z zdravjem, vas prosimo, da poiščete zdravniško pomoč.

© 2019 – 2025 Projekt p3Z in program ZDZG

 

ISSN 2820-5073

Zdravaglava.si

Search

Naša spletna stran uporablja piškotke. S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z obiskom se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.Skrij obvestilo