Znano je, da med možgani in prebavili obstajajo številne dvosmerne živčne povezave, zdi pa se tudi, da čedalje večjo vlogo pri zdravju možganov igra črevesni mikrobiom. Z gotovostjo lahko torej trdimo, da so možgani in prebavila med seboj povezani na različne načine, raziskovalce pa je kljub temu presenetilo nepričakovano odkritje obstoja še ene, dokaj neposredne povezave med lobanjskim prostorom in prebavili pri podganah.

V raziskavi so z uporabo magnetnoresonančnega slikanja preverjali vpliv cirkadianega ritma na odplavljanje ferumoksitola, železovih nanodelcev, iz možganskih ventriklov pri budnih podganah. Za uporabo ferumoksitola so se odločili zato, ker ne prehaja krvno-možganske pregrade in je odlično kontrastno sredstvo za prikaz toka likvorja med možganskimi ventrikli in subarahnoidnim prostorom. Nekaj minut po tem, ko so ga podgani vbrizgali v lateralni možganski ventrikel, so opazili, da se je pojavil v nosno-žrelnem prostoru in mehkem nebu. Da bi preverili, ali je v resnici prišlo do odplavljanja skozi subarahnoidni prostor, preko lobanjskega dna v nosno in ustno votlino, so poskus ponovili še z drugim kontrastnim sredstvom, pri tem pa dodali tudi pozitivno kontrolo (žival, ki so ji isto snov vbrizgali v nosnici) in negativno kontrolo (žival, ki je v lateralni možganski ventrikel prejela le fiziološko raztopino). Tako pri pozitivni kontroli kot pri živalih, ki so prejele kontrastno sredstvo v likvorski prostor, so opazili prisotnost kontrastnega sredstva v požiralniku. Dejstvo, da opisani izsledki predstavljajo novost, avtorji raziskave pripisujejo različnim dejavnikom. Slednji vključujejo uporabo anestezije pri drugih raziskavah, kar morda vpliva na hitrost odplavljanja kontrastnih sredstev iz likvorja, občutljivost uporabljene slikovne metode, morebiten vpliv samega postopka vnosa kontrastnega sredstva na spremembe znotrajlobanjskega tlaka, temperature in prostornine, kar bi lahko vplivalo tudi na rezultate, ter tudi dejstvo, da je bila pozornost pri predhodnih raziskavah usmerjena predvsem v iskanje odplavljenega kontrastnega sredstva v krvi in bezgavkah, saj je na njegovo prehajanje v prebavni trakt verjetno pomislil le redkokdo. Zaključujejo, da bodo za jasnejšo predstavo o količini likvorja, ki na ta način prehaja preko lobanjskega dna, potrebne dodatne raziskave, predvsem pa bo potrebno opredeliti, ali in do kakšne mere se to dogaja pri ljudeh, saj bi tak pojav lahko pomembno prispeval k diagnostiki in zdravljenju različnih možganskih bolezni.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.