Izhodišča in namen
Številni epidemiološki podatki kažejo, da je povišan vnos sladkorjev povezan z dislipidemijo, srčno-žilnimi boleznimi in metabolnim sindromom. Cilj raziskave je bil empirično preveriti, če povezava obstaja in kakšna je.
Metode
V vzporedni, nerandomizirani, dvojno slepi intervencijski raziskavi je sodelovalo 85 zdravih moških in žensk, starih 18-40 let, z indeksom telesne mase 18-35. Razdeljeni so bili v 4 skupine, med seboj podobne glede na spol, indeks telesne mase in vrednosti laboratorijskih meritev. Kontrolna skupina je pridobivala 0% energijskih potreb iz visoko-fruktoznega koruznega sirupa, prva poskusna skupina 10%, druga 17,5% in tretja 25%. Zaradi pomanjkanja sredstev je bilo v nekaterih skupinah manj preiskovancev kot je bilo predvideno (manj kot 25).
Raziskava je bila razdeljena v 3 faze. V prvi fazi so bili preiskovanci 3 dni in pol v kliničnem raziskovalnem centru, kjer so uživali uravnotežene obroke. V drugi fazi so bili 12 dni doma, kjer so se prehranjevali po svojih ustaljenih navadah ter poleg vsakega obroka zaužili še eno v naprej pripravljeno pijačo z visoko-fruktoznim koruznim sirupom. Preiskovanci niso smeli piti drugih sladkanih pijač. Pijačam v prvi in drugi skupini je bil namesto fruktoznega sirupa dodan aspartam, da bi bile vse enakega okusa. Pijačam je bil dodan biomarker, ki je raziskovalcem omogočal vpogled v rednost njihovega uživanja, o čemer so bili preiskovanci obveščeni. V tretji fazi so bili spet 3 dni in pol v centru, kjer so del uravnoteženega obroka zamenjali z enakimi pijačami kot v drugi fazi.
Rezultati
Vse 3 skupine so imele v primerjavi s kontrolno povečane vrednosti trigliceridov po obroku, skupini s 17,5% in 25% deležem pa sta imeli povečane vrednosti ne-HDL holesterola, LDL-holesterola, apolipoproteinov B in CIII ter sečne kisline po obroku in na tešče. Spremembe so bile premo sorazmerne z deležem energijskih potreb, pridobljenim iz visoko-fruktoznega sirupa.
Zaključki
Uživanje visoko-fruktoznega koruznega sirupa zviša lipidne in lipoproteinske dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, kar podpira epidemiološke podatke o tej povezavi.
Povzela: Emma Godena
Komentar strokovnjaka
S prehranskega vidika pijače z dodanimi prostimi sladkorji ne prispevajo ničesar koristnega – v sicer ustrezni prehrani so vir odvečne energije. Energija, zaužita s sladkanimi pijačami, ne povzroči sorazmernega zmanjšanja zaužite energije pri naslednjih obrokih. Zato redno uživanje sladkih pijač navadno vodi v prekomeren energijski vnos in pridobivanje odvečnega maščevja ter posledično poslabšanje dejavnikov kardiometabolnega tveganja.
Večina nadzorovanih kontroliranih raziskav razkriva, da enakovredna zamenjava sladkorjev z drugimi hranili, znotraj okvirjev relevantnih za prehrano večine splošne populacije, nima znatnih negativnih učinkov na kazalce presnovnega in srčno-žilnega zdravja. Poslabšanje se skoraj vedno opazi šele tedaj, ko sladkorji prispevajo k energijskemu presežku.
Učinek uživanja sladkorjev na zdravje pomembno modulirajo tudi ravni mišičnih in jetrnih glikogenskih zalog, na katere v veliki meri vpliva posameznikova stopnja fizične aktivnosti. Fizično zelo aktivni posamezniki lahko brez negativnih posledic uživajo več sladkorja oz. je lahko povišan vnos sladkorjev, tudi v tekoči obliki, za njih celo priporočljiv, če jim pomaga zadostiti povišanim dnevnim energijskim potrebam in zapolniti izpraznjene mišične in jetrne glikogenske zaloge.
Negativen učinek na presnovni profil, neodvisno od skupnega energijskega vnosa oz. povečanja zamaščenosti ter ravni fizične aktivnosti, pa lahko pokaže zelo močno povišan vnos sladkorjev. Pri tem postane pomemben koncept “prehranskih zamenjav”; če predpostavljamo, da energijski vnos ob zamenjavi ostaja enak, potem vsako živilo oz. hranilo, ki ga dodamo v prehrano, mora izriniti neko drugo. Velja tudi obratno: vsako živilo oz. hranilo, ki ga iz prehrane izločimo, mora biti nadomeščeno z nekim drugim. Močno povečan delež sladkorjev v prehrani lahko iz prehrane izrine živila, ki so neposredno koristna za zdravje oz. povezana z boljšimi izidi. Zato bo imel sladkor negativen učinek, če bo iz prehrane izrinil bistvena mikrohranila in vlaknine, ki so neposredno vpleteni v presnovno zdravje, ali nenasičene maščobne kisline, ki so povezane z bolj ugodnim profilom lipidov v krvi.
Zaznani negativni učinki rednega uživanja pijač, sladkanih z visoko-fruktoznim koruznim sirupom, na dejavnike kardiovaskularnega tveganja v povzeti raziskavi Stanhopove in sodelavcev so najbrž posledica splošno povišanega energijskega vnosa in uživanja višjega vnosa sladkorjev v kontekstu sedečega načina življenja ter morda tudi učinkov prehranske “zamenjave”. Energijski vnos v poglavitni fazi raziskave ni bil nadzorovan, temveč so udeleženci za svojo prehrano skrbeli sami. Na podlagi podatkov iz drugih nadzorovanih raziskav lahko sklepamo o visoki verjetnosti, da udeleženci vnosa sladkih pijač niso uspeli v celoti upoštevati in se mu prilagoditi, zaradi česar je prišlo do prekomernega energijskega vnosa in pridobivanja maščevja. Na to namigujejo tudi podatki o spremembah v telesnih masi. Potrebno je tudi upoštevati, da je bila količina sladkih pijač v vseh interventnih skupinah precejšnja. Že 10% energijskega vnosa, ki bi ga prispeval visoko-fruktozni koruzni sirup, za večino posameznikov pomeni okoli 500 mL običajne sladke pijače dnevno. Oba višja vnosa v povzeti raziskavi bi prispevala vsaj 1 L sladke pijače dnevno. Tako visok vnos je problematičen (1) kot absolutna zaužita količina v kontekstu sedečega življenjskega sloga (več kot 3,5 h fizične aktivnosti je bil namreč izključitveni dejavnik za sodelovanje v raziskavi) in (2) kot prehranska “zamenjava”, ki iz prehrane izrine živila, povezana z ugodnimi vplivi na dejavnike srčno-žilnega tveganja.
Nenad Kojić
Bibliografski podatki o objavi
- Stanhope KL, Medici V, Bremer AA, Lee V, Lam HD, Nunez MV s sod. A dose-response study of consuming high-fructose corn syrup–sweetened beverages on lipid/lipoprotein risk factors for cardiovascular disease in young adults. The American Journal of Clinical Nutrition 2015; 101(6): 1144–1154. DOI: 10.3945/ajcn.114.100461