Izhodišča in namen

Poznamo že precej metod, ki lahko pomagajo pri izboljšanju miselnih sposobnosti ljudi v budnem stanju, manj pa je znanega o tistih, ki bi delovale med spanjem. Ravno na te metode se osredotoča povzeti članek. Spomin bi lahko tako izboljšali s spanjem, ki sledi kmalu po učenju, ter z uvajanjem kratkih počitkov pred učenjem. Še večjo utrditev spomina pa je možno doseči z neposrednim vplivom na obdelavo spomina med spanjem.

Rezultati

Med spanjem, predvsem v t.i. fazi spanja s počasnimi valovi, pride do ponovne aktivacije živčnih celic na podoben način kot med učenjem. Ta ponovitev naj bi prispevala k ojačanju spomina. Raziskave kažejo, da te vzorce reaktivacije lahko tudi umetno sprožimo: preiskovanca med učenjem izpostavimo vonju, ki ga ponovimo v fazi spanja s počasnimi valovi. Preiskovanci v raziskavi so naslednji dan pokazali boljše pomnenje, ko so bili izpostavljeni vonju, kot tiste noči, ko niso bili. Podobno so učinkovali tudi spremljajoči zvočni signali, ki pa imajo v primerjavi z vonjem slabost, da lahko potencialno zmotijo spanje, in prednost, da specifično reaktivirajo tisto komponento spomina, s katero so bili predstavljeni preiskovancu v budnem stanju.
Natančno usklajen preplet različnih oblik možganske aktivnosti omogoča premik novih spominov iz hipokampusa v mesto dolgoročnega spomina, ki je predvsem neokorteks. Raziskave kažejo, da izpostavitev preiskovancev med spanjem počasnim oscilacijam (< 1 Hz) preko električne transkranialne stimulacije izboljša utrjevanje spomina.
Na izoblikovanje spominov vplivajo različni živčni prenašalci, katerih ravni so v spanju drugačne kot v budnem stanju. Na njihovo raven lahko vplivamo z zdravili. Vendar pa spreminjanje ravni različnih živčnih prenašalcev pogosto ni dalo pričakovanih rezultatov, kar bi lahko pomenilo, da je kemijsko okolje možganov med spanjem že samo po sebi urejeno tako, da omogoča čimboljše utrjevanje spomina.

Zaključki

Čeprav raziskave kažejo, da lahko z vplivi na spanje ojačamo spomin, nam razmere, v katerih to ojačanje poteka, še niso povsem jasne. Omenjene metode tudi različno delujejo na čustvene in nevtralne spomine, na spomin za položaj predmetov, na spomin za besedne pare… Ni še razjasnjeno, če bi omenjene metode lahko povzročile tudi vsebinske spremembe spomina in nastanek lažnih spominov. Okrepitev določenih spominov bi lahko povzročila tudi hitrejšo izgubo ali slabše utrjevanje drugih spominov.
Učinki metod za izboljšanje spomina med spanjem so sicer statistično pomembni, pojavljajo pa se vprašanja glede smiselnosti in upravičenost uporabe teh metod v vsakodnevnem življenju. Dolgoročnega vpliva teh metod na spomin in druge možganske funkcije ne poznamo. Na mestu so tudi etični zadržki, tako tisti, ki se nanašajo na morebitni negativni družbeni vpliv umetnega izboljševanja kognitivnih sposobnosti nad neko naravno dano mejo, kot tisti, ki naslavljajo značilnosti spečega posameznika kot posebno ranljivega. Med spanjem namreč uporabnik nima nadzora nad tovrstnimi metodami, oziroma sploh ne more vedeti, ali so res bile uporabljene, kar odpira možnosti za zlorabe. Resna obravnava pomislekov bo ob prihodnjem preučevanju in morebitni uvedbi tovrstnih metod nujna.

Povzela: Julija Šmon

Komentar strokovnjakinje

Študije vpliva različnih metod med spanjem na dolgoročno izboljšanje spomina niso potrdile.

izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj