Izhodišča in namen

Mladostništvo je za marsikoga čas korenitih sprememb, saj se takrat ne spreminja le telo, temveč tudi notranje doživljanje sveta in sebe v njem. Morda zato ne preseneča, da številni raziskovalni izsledki prav mladostnike in mlade odrasle izpostavljajo kot zlasti ranljivo skupino za pojav motenj spanja, čustvovanja (npr. tesnobnosti in depresije) ter prekomerne rabe mobilnih naprav. Vsi našteti dejavniki so med seboj lahko tudi povezani, po drugi strani pa raziskovalni izsledki kažejo, da jih telesna dejavnost lahko blaži. Avtorje povzete raziskave je zanimala narava povezanosti med pogostostjo gibanja in kakovostjo spanca ter vpliv tesnobnosti in prekomerne uporabe mobilnih telefonov na njuno morebitno povezanost. Predpostavili so, da bo raven telesna dejavnosti pri mladostnikih statistično značilno povezana z motnjami spanja, da bosta tako tesnobnost kot prekomerna uporaba mobilnih telefonov v tem odnosu mediacijski spremenljivki (tj. da bosta v statističnih modelih lahko pojasnili morebitno povezanost med telesno dejavnostjo in kakovostjo spanca) ter da bo tudi med njima obstajala statistično značilna povezanost.

Metodološke značilnosti

Šlo je za presečno raziskavo, izvedeno leta 2024 v štirih podeželskih srednjih šolah v provinci Hunan na Kitajskem. Končni vzorec je obsegal 495 učencev povprečne starosti 13,4 leta. Udeleženci so izpolnili vprašalnike o telesni dejavnosti (intenzivnost, trajanje, pogostost), simptomih tesnobnosti (podlestvica iz DASS‑21), odvisnosti od mobilnega telefona in motnjah spanja (podlestvica iz Pittsburškega indeksa kakovosti spanja, PSQI). Po standardizaciji zbranih podatkov so s statistično analizo preverili povezanost med vsemi zajetimi spremenljivkami ter morebitno mediacijsko vlogo tesnobnosti in prekomerne uporabe mobilnih telefonov pri povezanosti telesne dejavnosti in spanca. Pri analizi so upoštevali spol in starost udeležencev.

Rezultati

Analiza je razkrila, da je bila višja samoporočana raven telesne dejavnosti statistično značilno povezana z nižjo samoporočano pogostnostjo motenj spanja in prekomerne rabe mobilnih naprav ter nižjo samoporočano ravnjo tesnobnosti. Mladostniki z izrazitejšo tesnobnostjo so bili hkrati bolj nagnjeni k pretirani uporabi telefonov in so imeli več težav s spanjem. V zajetem vzorcu je bil opazen tudi vpliv spola, saj so fantje statistično značilno pogosteje od deklet poročali o izvajanju telesne dejavnosti, dekleta pa o statistično značilno pogostejših motnjah spanja in tesnobnosti kot fantje.

Preverjanje povezav med spremenljivkami je pokazalo, da telesna dejavnost sama po sebi ni bila neposredno povezana s kakovostjo spanca, temveč je bil njen učinek na spanec verjetno posredovan z učinki, ki jih je imela na tesnobnost in/ali prekomerno rabo mobilnih naprav.

Rezultati uporabljenega statističnega modela so nakazali tri posredne poti. Prva pot je vodila od večje telesne dejavnosti do nižje tesnobnosti, ta pa do boljšega spanca. Druga pot je vodila od večje telesne dejavnosti do manjše odvisnosti od mobilnega telefona, kar je bilo nato povezano z boljšim spanjem. Tretja pot je vključevala vse spremenljivke hkrati: več gibanja je bilo povezano z nižjo tesnobnostjo, slednja z manjšo odvisnostjo od telefona, ta pa z boljšim spancem.

Po ocenah avtorjev je bilo s temi posrednimi potmi pojasnjenih približno 73 % celotnega ocenjenega vpliva telesne dejavnosti na spanje, neposredni učinek gibanja na spanje pa ni bil statistično značilen. Po njihovem mnenju ti rezultati izkazujejo jasen posredni učinek, kjer telesna dejavnost na spanje vpliva z zmanjšanjem tesnobnosti in prekomerne uporabe mobilnega telefona.

Zaključki

V zajetem vzorcu je bila pogostejša telesna dejavnost povezana z manj motnjami spanja, pri čemer sta povezavo pojasnili nižja tesnobnost in manjša prekomerna raba mobilnega telefona, ki sta bili prav tako povezani z več gibanja. Ker je šlo za presečno raziskavo s samoporočanimi podatki, zbranimi na relativno maloštevilnem vzorcu v eni državi, rezultatov ne moremo razumeti kot nedvoumni dokaz, da gibanje izboljša spanje ali zmanjša tesnobo in uporabo telefona; možne so tudi obratne ali dvosmerne povezave. Kljub temu so ugotovitve skladne s širšo literaturo, ki kaže, da lahko spodbujanje telesne dejavnosti, zmanjševanje tesnobnosti in zmerna uporaba digitalnih naprav prispevajo k boljšemu spanju mladostnikov.

Povzela: Liza Rozman, MSc iz kognitivne nevroznanosti