Izhodišča in namen raziskave

Demenca je v svetovnem merilu čedalje pogostejša tegoba: leta 2020 se je po nekaterih ocenah z njo spopadalo skupno 50 milijonov ljudi, do leta 2050 pa naj bi njihovo število naraslo na 115 milijonov. Čeprav je pogostnost demence največja pri starostnikih, se lahko pojavi tudi pri mlajših posameznikih – v kolikor do nje pride pred 65. letom starosti, gre za t.i. zgodnji pojav demence (angl. young-onset dementia) ali zgodnjo demenco, ki je glede na svoje družbeno-ekonomske posledice morda še bolj uničujoča. O poročilu mednarodne strokovne komisije iz leta 2024, ki je opredelila 12 dejavnikov tveganja za pojav demence v starosti ter pristope za zmanjševanje njihovega vpliva (s čimer bi lahko v populaciji preprečili približno 45 % novih primerov demence), smo nedolgo nazaj pisali tudi na našem spletišču. Avtorji povzete raziskave izpostavljajo, da tovrstna analiza za zgodnjo demenco ni na voljo, v svoji raziskavi pa so želeli preveriti, kateri dejavniki tveganja lahko prispevajo k večjemu tveganju za zgodnji pojav demence.

Metodološke značilnosti

Šlo je za prospektivno opazovalno raziskavo, ki je temeljila na anonimiziranih podatkih 356.052 odraslih preiskovancev, vključenih v Biobanko Združenega kraljestva. Ti so v okviru svojega sodelovanja prispevali vzorce krvi In drugih telesnih tekočin, opravljali redne zdravstvene preglede in z izpolnjevanjem vprašalnikov poročali o svojem življenjskem slogu. Avtorji povzete raziskave so v osrednjo analizo vključili zgolj podatke tistih posameznikov, ki so bili ob začetku njihovega zbiranja mlajši od 65 let in brez diagnoze demence.

Med preučevane dejavnike tveganja so zajeli:

• stopnjo pridobljene izobrazbe, družbeno-ekonomski status in spol preiskovancev,
• okoljske dejavnike (vključno z izpostavljenostjo različnim izpušnim plinom, prašnim delcem in pesticidom),
• dejavnike življenjskega sloga (vključno s tedensko pogostnostjo in trajanjem telesne dejavnosti, (prekomernim) pitjem alkohola, kajenjem, prehranskimi navadami, socialno izključenostjo in umovadbo ter zakonskim stanom),
• medicinske dejavnike ter dejavnike srčno-žilne ogroženosti (vključno z debelostjo, izmerjeno močjo stiska roke za oceno krhkosti, ortostatsko hipotenzijo, prisotnostjo enega ali dveh alelov APOE4, arterijsko hipertenzijo, izgubo sluha, krvnimi kazalniki vnetja in sladkorne bolezni idr.),
• psihiatrične dejavnike (vključno z diagnozo depresije, tesnobnosti in nespečnosti idr.) ter
• druge dejavnike tveganja (vključno z oceno delovanja ledvic, poškodbami glave in boleznimi ščitnice).

Pogostnost demence so ocenili na podlagi podatkov iz bolnišničnih oziroma populacijskih registrov.

V osrednji statistični analizi so preučevali morebitno povezanost med naštetimi dejavniki in pojavnostjo zgodnje demence, pri dejavnikih, ki so bili opredeljeni kot statistično značilni, pa tudi njihovo medsebojno povezanost. Z dodatnimi analizami so preverili veljavnost rezultatov osrednje statistične analize, ocenili tveganje za povratno vzročnost in osrednje rezultate primerjali z izračunanim vplivom preučevanih dejavnikov tveganja na pojavnost demence pri starostnikih (tj. po dopolnjenem 65. letu starosti).

Rezultati

Povprečna starost vključenih preiskovancev je ob začetku zbiranja podatkov znašala 54,6 leta, več kot polovico vzorca (55,3 %) pa so predstavljale ženske. Povprečni čas spremljanja preiskovancev je znašal 9,18 leta, v tem času pa so raziskovalci zabeležili skupno 485 novih primerov zgodnje demence. Pojavnost je s časom naraščala in bila pri moških nekoliko višja v primerjavi z ženskami.

Od skupno 39 preučevanih dejavnikov tveganja jih je po zaključku analiz 15 izkazovalo statistično značilno povezanost z višjo pojavnostjo zgodnje demence. Med njimi so bili dosežena izobrazba, nižja od univerzitetne; nižji družbeno-ekonomski status oz. revščina; zloraba, pa tudi abstinenca od alkohola; socialna izključenost (tj. druženje z družino ali prijatelji manj kot enkrat mesečno); pomanjkanje vitamina D in povišana raven kazalnikov vnetja v krvi (slednje le pri ženskah in zgolj v analizah, ki so vključevale pomanjkanje vitamina D); prisotnost dveh alelov APOE4; nižja izmerjena moč stiska dlani in izguba sluha, pa tudi prisotnost ortostatske hipotenzije, možganske kapi, sladkorne bolezni (le pri moških) in srčno-žilnih zapletov ter depresije.

V dodatni analizi, ki je z namenom preverbe veljavnosti osrednjih izsledkov vključila še preiskovance s postavljeno diagnozo demence med 65. in 70. letom starosti, so prvotni rezultati ohranili statistično značilnost.

Pri analizi, ki je preverjala povratno vzročnost tako, da je iz analize izključila vse preiskovance, ki so prejeli diagnozo demence v treh letih po vključitvi v Biobanko Združenega kraljestva, so se kot statistično neznačilni (glede na povezanost z večjo pojavnostjo zgodnje demence) izkazali prisotnost dveh alelov APOE4, zloraba alkohola, kazalniki vnetja v krvi in ortostatska hipotenzija.

V analizi, ki je primerjala povezanost med preučevanimi dejavniki tveganja ter pojavnostjo demence pred in po dopolnjenem 65. letu starosti, so se škodljivi vplivi pomanjkljive izobrazbe in prisotnosti dveh alelov APOE4 izkazali kot statistično značilno pomembnejši pri tveganju za pojav “pozne” demence, izguba sluha pa kot statistično značilno pomembnejša pri tveganju za pojav zgodnje demence.

Zaključki  

Avtorji v razpravi primerjajo svoje izsledke z rezultati drugih podobnih raziskav in ugotavljajo pretežno skladnost. Izpostavljajo, da je višje tveganje za zgodnjo demenco pri abstinentih od alkohola, ki so ga zaznali v svoji analizi, verjetno izkaz slabšega zdravja abstinentov, ki se alkoholu morda izogibajo zaradi sočasne uporabe zdravil. Vpliv zlorabe alkohola na višje tveganje za zgodnji pojav demence se sklada z ugotovitvami drugih raziskav, izostanek statistično značilne povezanosti tega dejavnika s tveganjem za zgodnjo demenco v analizah za preverbo povratne vzročnosti pa raziskovalci utemeljujejo z razlago, da zgodnji pojav demence lahko prispeva k zlorabi alkohola, in ne obratno. Statistično značilno povezanost večjega tveganja za zgodnji pojav demence in sladkorne bolezni izključno pri moških utemeljujejo z dejstvom, da pri njih pogosteje kot pri ženskah prihaja do okvar majhnih žil, tudi v možganih, v kontekstu sladkorne bolezni. Med novimi ugotovitvami, ki jih je prispevala njihova raziskava, navajajo povezanost večjega tveganja za zgodnjo demenco s socialno izolacijo, ortostatsko hipotenzijo (ki je lahko znak okrnjenega delovanja avtonomnega živčevja zaradi nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Parkinsonova bolezen ali demenca z Lewyjevimi telesci), pomanjkanje vitamina D in povišane kazalce vnetja v krvi (slednja dejavnika se, sodeč po rezultatih, verjetno dopolnjujeta, za razjasnitev mehanizmov pa avtorji navajajo potrebo po dodatnih raziskavah).

Kot glavno prednost svoje raziskave izpostavljajo velik vzorec in veliko število dejavnikov tveganja, vključenih v analizo. Med pomanjkljivostmi navajajo opazovalno zasnovo, ki omejuje sklepanje o vzročnosti zaznanih povezav, zanašanje na samoporočane podatke in, kot ključno, odsotnost statističnih popravkov za večkratne analize. Ker verjetnost statistično značilnih najdb narašča s številom opravljenih statističnih analiz – oziroma, povedano drugače, ker s številom analiziranih povezav med spremenljivkami narašča verjetnost, da bo posamezna povezava opredeljena kot statistično značilna, čeprav spremenljivki v resnici nista povezani – gre torej za pomembno slabost raziskave. Dopisna avtorica se na našo prošnjo za pojasnilo do dneva objave povzetka ni odzvala, zato smo se z enako prošnjo obrnili na uredništvo znanstvene revije, v kateri je bila raziskava objavljena. Kot vselej v znanosti – in tokrat še toliko bolj – torej velja, da je potrebna preverba izsledkov v dodatnih, metodološko bolje zasnovanih raziskavah.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.