Zakaj zdravaglava.si?

Da bolje izrabimo znanost (torej možgane) v prid možganom!

Skupina študentov UL je v okviru projekta Z možgani za možgane leta 2017 ugotovila, da se ljudje v Sloveniji zanimajo za zdravje možganov, pogrešajo pa prost dostop do jasnih, znanstveno podprtih informacij in priporočil v slovenščini. Zato smo pod okriljem SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost, zasnovali projekt, v sklopu katerega je v začetku 2019 nastala zdravaglava.si. Nastanek spletišča so omogočili Republika Slovenija in EU iz Evropskega socialnega sklada, njegovo delovanje v okviru programa Zdrav duh v zdravi glavi pa financira Ministrstvo za zdravje RS iz sredstev za programe varovanja in krepitve zdravja.

Skozi objave na spletišču si bomo še naprej prizadevali predstaviti in razlagati napotke za skrb za možgane in povzetke znanstvenih raziskav, na katerih temeljijo. Objavljali bomo tudi novice iz možganoslovja in vas skušali s predstavljanjem znanstvenega raziskovanja navdušiti za znanost.

Avtorji povzetkov so študenti in mladi strokovnjaki različnih poklicnih usmeritev, zbrani v projektni ekipi SiNAPSE (člane ekipe najdete pod zavihkom O nas), del objav pa prispevajo študenti UL MF v okviru izbirnih predmetov Biomedicina med laboratorijem in bolniško posteljo ter Zdravnik in družba.

Strokovne recenzije povzetkov in komentarje objav dodajajo vodilni strokovnjaki, ki sestavljajo strokovni svet projekta.

Osvežena oblikovna podoba spletišča je delo Studia Žetko.

Tehnično podoporo spletišču pa zagotavlja RC IKTS Žalec.

Nastanek spletišča zdravaglava.si ste poleg izvajalcev, partnerjev in podpornikov omogočili tudi vsi, ki ste nas pri delu spodbujali in nam nudili konstruktivno kritiko. Iskreno se vam zahvaljujemo in upamo, da nam tudi v prihodnje ostanete ob strani!

Kaj pravi znanost?

Vloga serotonina pri depresiji

Nedavna raziskava vzbuja dvom v serotoninsko razlago depresije, a strokovnjaki svarijo pred prekomernim poenostavljanjem.

Prispevek motenj vida in sluha h kognitivnemu upadu

Motnje vida in/ali sluha so povezane z bolezenskim kognitivnim upadom v starosti.

Nevrološki dogodki po cepljenju proti COVID-19: analiza podatkovne baze VAERS

Pojavnost nevroloških zapletov po cepljenju je bila med 132- in 617-krat manjša kot po akutni okužbi.

Neprespanost in tveganje za srčno-žilne bolezni

Pomanjkanje spanja lahko botruje prekomernemu vnetnemu odzivu in večjemu tveganju za številne, tudi srčno-žilne bolezni.

Pasti majhnih raziskav v nevroznanosti

Majhni vzorci številnih nevroznanstvenih raziskav krnijo njihovo uporabno vrednost.

Zakaj smo po naporni vadbi manj lačni?

Odkritje presnovka, ki nastaja med telovadbo in zavira apetit, ponuja uvid v mehanizme nadzora hranjenja in odpira možnost razvoja novih zdravil.

Vpliv glukokortikoidov na možgane

Glukokortikoidi so morda povezani s spremembami v beli možganovini, kar bi lahko delno razložilo njihove nevropsihiatrične stranske učinke.

Benzodiazepini in zdravje sinaps

Izsledki raziskave na miših orisujejo nov mehanizem, po katerem benzodiazepini lahko krnijo obstojnost sinaps in prispevajo h kognitivnim motnjam.

Uravnavanje krvnega sladkorja: ketogena ali mediteranska dieta?

Oba prehranska vzorca sta izboljšala uravnavanje glukoze, mediteranski dieti pa je bilo lažje slediti.

Kdor dlje spi, se manj redi

Daljši spanec je v kratki, a temeljiti raziskavi sovpadal z nižjim kaloričnim vnosom in izgubo telesne mase.

Srčno-žilne bolezni in tveganje za demenco

Srčno-žilne bolezni so neodvisni in ključni dejavnik tveganja za kasnejši razvoj demence, ki morda celo presega dedno obremenjenost.

Ameriški nogomet in zdravje možganov

Odkloni v prekrvavitvi možganskih regij pri igralcih ameriškega nogometa odpirajo nove pristope za diagnozo bolezni možganov.

Lahko z uživanjem ginka preprečimo Alzheimerjevo bolezen?

Izvleček ginka v primerjavi s placebom pri starejših z motnjami spomina ni zavrl kognitivnega upada.

Kajenje in možganska kap

Tako aktivno kot pasivno kajenje pomembno povečujeta tveganje za možgansko kap.

Preprečevanje poporodne depresije

Zdi se, da raznoliki ukrepi lahko zmanjšajo tveganje za poporodno depresijo, vendar ostaja potreba po nadaljnjih raziskavah.

Zeleni čaj in maščobe v krvi

Izvleček zelenega čaja je v raziskavi znižal koncentracijo nekaterih krvnih maščob pri ženskah v menopavzi.

Šah in umske sposobnosti starejših

Vadba šaha je v majhni raziskavi izboljšala splošni kognitivni status in kakovost življenja pri starostnikih v domu za ostarele.

Koristi terapije s psi pri bolnikih z demenco

Terapija s pomočjo psov lahko omili nekatere simptome demence in izboljša kakovost življenja bolnikov.

Koristi telesne vadbe brez izgube teže

Visoko in zmerno intenzivna vadba ugodno vplivata na izgubo maščevja tudi brez sočasne izgube telesne mase.

Vloga glasbe v lajšanju demence

Glasba predstavlja obetavno strategijo v zdravljenju demence, a ocena njene učinkovitosti in razlage mehanizmov terjajo boljše raziskave.

Vadba za moč in umske sposobnosti

Vadba za moč morda lahko izboljša umske sposobnosti, pred pripravo priporočil pa je nujna izvedba dodatnih, ustrezno zasnovanih raziskav.

Mikroodmerjanje psihedelikov in počutje

Mikroodmerjanje psihedelikov samo po sebi verjetno nima učinkov, a je lahko pri uživalcih pomemben sprožilec učinka placeba.

Sončna svetloba pomaga pri učenju in spominu

Miške, ki so prejele sončni svetlobi podobne žarke, so se bolje odrezale pri učenju novih veščin in lažje priklicale v spomin že videne predmete.

Prehranske vlaknine in tveganje za demenco

Višji vnos vlaknin morda prispeva k nižjemu tveganju za razvoj demence.

Ali so možgani kofetkarjev drugačni?

»Kofetkarji« kažejo drugačen vzorec sočasne aktivnosti različnih možganskih področij v primerjavi s posamezniki, ki kave ne uživajo redno.

Vpliv sladkih pijač na srčno-žilno zdravje

Izogibanje sladkim pijačam dolgoročno koristi zdravju, tudi če nima takojšnjega vpliva na laboratorijske kazalce.

Preprečevanje Alzheimerjeve bolezni

Raziskovalci so na podlagi obširne analize raziskav pripravili nove smernice za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni pri starostnikih.

Razvojna obdobja in vplivi družbenih omrežij

Mladostniki se zdijo najbolj dovzetni za neugodne vplive družbenih omrežij na splošno zadovoljstvo.

Dolgoročne posledice zlorabe drog v najstniških letih

Najstniki, ki se spopadajo z odvisnostjo, so ji bolj podvrženi tudi v odraslosti.

Bolezenski propad živčnih celic in motnje spanja

Zdi se, da motnje spanja lahko prispevajo k propadu živčnih celic in obratno.

Vpliv amalgamskih zalivk na nevropsihološke sposobnosti otrok

V raziskavi niso ugotovili povezave med uporabo amalgamskih zalivk in slabšim nevropsihološkim zdravjem.

Telesna vadba med nosečnostjo in predporodna depresija

Nadzorovana vadba med nosečnostjo je lahko koristna za preprečevanje predporodne depresije.

COVID-19 in možgani: izsledki slikovnih preiskav

Slikovne preiskave nudijo vpogled v osrednje živčevje bolnikov s COVID-19, vendar so raziskave pogosto pomanjkljivo zasnovane.

Vadba za zgornji ud z navidezno resničnostjo po možganski kapi

Vadba s tehnologijo za navidezno resničnost ob strokovnem svetovanju je nov, obetaven rehabilitacijski pristop.

Nov spodbujevalnik hoje po poškodbi hrbtenjače 

Tehnološke in funkcijske izboljšave so trem preiskovancem s poškodbo hrbtenjače omogočile hojo ob opori že prvi dan uporabe spodbujevalnika.

Osvetlitev in izločanje melatonina pri otrocih

Že izpostavljenost nizki jakosti svetlobe je pri manjšem številu zdravih predšolskih otrok močno zmanjšala izločanje melatonina.

Je multipla skleroza posledica virusne okužbe?

Izsledki obširne raziskave kažejo, da okužba z virusom Epstein-Barr verjetno pomembno prispeva k pojavu multiple skleroze.

Stanje sinaps telesno aktivnih starostnikov

Telesna dejavnost v starosti morda lahko izboljša celovitost povezav med živčnimi celicami.

Kognitivna rezerva glasbenikov 

Vseživljenjsko ukvarjanje z glasbo morda lahko prispeva k večji odpornosti uma na okvare zaradi bolezni ali poškodb.

Je oksitocin uporabno zdravilo pri motnji avtističnega spektra?

Oksitocin pri otrocih in mladostnikih z motnjo avtističnega spektra ni izboljšal socialnega funkcioniranja.

Ali zmeren vnos alkohola res koristi zdravju?

Manj alkohola je za zdravje bolje kot več. Se mu je smotrno v celoti izogniti?

(Še ena) povezava možganov s prebavili

Pri podganah lahko likvor prehaja iz lobanje v prebavila preko nosne votline. Kaj pa pri ljudeh?

Semaglutid: tabletka za hujšanje

… ki kljub obetavnim rezultatom ne nadomesti zdravega življenjskega sloga. 

Onesnažen zrak, telesna dejavnost in možgani

Izpostavljenost onesnaženemu zraku lahko zmanjša ugodne vplive telesne dejavnosti na zdravje možganov.

Jezikovni tečaj kot trening za možgane

Jezikovna vadba lahko prispeva k ohranjanju umskih sposobnosti pri blagem kognitivnem upadu.

S svetlobo nad slepoto

Razvoj optogenetike je omogočil delno povrnitev vida pri slepi bolnici.

Spanje in kognicija pri zgodnji Alzheimerjevi bolezni

Ne le premalo, tudi preveč spanja lahko škodi umskim sposobnostim.

Dolgi COVID in mikro-strdki

Za dolgi COVID so morda odgovorni mikro-strdki.

Z zdravim načinom prehranjevanja do večje kognitivne odpornosti

Zdravo prehranjevanje pomaga ohranjati umske sposobnosti tudi ob bolezensko spremenjenih možganih.

Socialna izolacija in upad umskih sposobnosti starejših

Izsledki raziskave kažejo, da socialna izolacija lahko prispeva k upadu umskih sposobnosti pri starejših osebah.

Vplivi bivanja v vesolju na možgane

Raziskave kažejo, da daljše bivanje v vesolju povzroča izgubo možganskega tkiva.

Vpliv materinega glasu na doživljanje bolečine pri nedonošenčkih

Lahko materin glas ublaži izkušnjo bolečine pri nedonošenčkih?

Splet marihuane in psihoze

Raziskovalci so preverjali obstoj povezave med poročano uporabo marihuane in pojavnostjo psihoze.

Telesna dejavnost in umske sposobnosti pri ženskah srednjih let

Izsledki raziskave ne podpirajo povezave med večjo telesno aktivnostjo in boljšimi kognitivnimi izidi pri ženskah srednjih let.

Čuječnost in odziv na stres pri študentih

Urjenje čuječnosti lahko izboljša obvladovanje stresa med študijem.

Z zgodnjim posredovanjem proti motnji avtističnega spektra

Lahko z zgodnjim posredovanjem ublažimo izražanje vedenjskih vzorcev, ki odstopajo od pričakovanih?

Vpliv zanemarjanja v zgodnjem otroštvu na razvoj spomina in izvršilnih funkcij

Za ustrezen razvoj možganov so pomembne razmere v katerih otrok odrašča, še posebej v prvih letih življenja.

Telesna aktivnost in Alzheimerjeva bolezen

V oskrbo bolnikov z omenjeno obliko demence je smiselno vključevati zmerno telesno dejavnost vse dotlej, dokler so jo bolniki sposobni varno izvajati.

Uporaba računalniškega vmesnika za prevajanje električne aktivnosti možganov v govor

Tehnološki napredki lahko paraliziranim bistveno izboljšajo kakovost življenja.

Pojav svetlobno občutljivih struktur v možganskih organoidih

Organoidi so miniaturne strukture, ustvarjene v laboratorijskih pogojih, ki posnemajo zgradbo in delovanje organov.

S plesom proti napredovanju Parkinsonove bolezni

Redno plesno udejstvovanje lahko upočasni poslabšanje simptomov in znakov Parkinsonove bolezni.

Zakaj spimo?

Potreba po spanju ostaja ena najočarljivejših skrivnosti biologije, kjer dokončnega znanstvenega odgovora še ni.

Spanje in zaznana varnost zdravnikov ključna pri spoprijemanju s COVID-19 krizo

Obremenitve so botrovale slabšemu spancu in psihološkemu delovanju.

Vpliv meditacije na omrežje privzetega načina

V možganih izkušenih meditatorjev lahko opazimo spremembe v aktivnosti in povezljivosti.

Uživanje jagodičevja in umske sposobnosti

Uživanje jagodičevja pri mladih odraslih izboljšuje izvajanje zahtevnih miselnih nalog do 6 ur po zaužitju.

Nova spoznanja o izgubi voha pri okužbi s SARS-CoV-2

Izsledki raziskave kažejo, da k izgubi voha verjetno ključno prispeva vnetni odziv v vohalni sluznici.

Pasji prijatelji kot partnerji proti pretiranemu stresu

Zdi se, da je za študente, ki so stresu posebej podvrženi, stik s terapevtskimi psi lahko koristnejši od programov za obvladovanje stresa.

Telesna aktivnost izboljša kvaliteto življenja

Telesna aktivnost izboljša kvaliteto življenja, simptome depresije in spoznavnih sposobnosti v primeru kroničnih bolezni možganov.

Ohranimo zdrav razum in bister um: učinki meditacije v zrelih letih

Za učenje meditacije ni nikoli prepozno. Lahko bi imela pozitiven vpliv na starostni upad kognitivnih sposobnosti.

Melanom in Parkinsonova bolezen

Izsledki raziskave kažejo, da se alfa-sinuklein vpleta tudi v presnovo melanina.

Črevesni mikrobiom in depresija

Sta črevesni mikrobiom in depresija povezana?

Sedenje krajša življenje

S telesno vadbo lahko omilimo škodljive učinke sedenja na zdravje.

Flavanoli in delovanje možganov

Flavanoli so fitokemikalije, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi in pravem kakavu in ki lahko blagodejno vplivajo na prekrvavitev možganov.

Motnje dihanja med spanjem in kognitivni upad

Ali so težave z dihanjem med spanjem povezane z večjim tveganjem za kognitivni upad?

Šentjanževka in depresija

Izsledki nedavne meta-analize kažejo primerljivo učinkovitost šentjanževke in nekaterih antidepresivov pri lajšanju simptomov blage do zmerne depresivne motnje.

Novo cepivo proti virusu Zika

Cepivo na osnovi virusnega vektorja se je pri miših izkazalo za učinkovito.

Vpliv ponavljajočih se udarcev v glavo na možgane

Povzeta raziskava je pokazala, da pri pogostih udarcih v glavo pride do zmanjšanja volumna določenih predelov možganov.

Z gensko terapijo do dolgotrajnega lajšanja kronične bolečine

Raziskovalci so z uporabo novih metod pri miših dosegli dolgotrajno omilitev bolečine.

Novo zdravilo za Duchennovo mišično distrofijo

V ZDA je bilo nedavno odobreno novo zdravilo za zdravljenje nekaterih bolnikov z napredujočo mišično boleznijo.

Dve uri tedensko v naravi za boljše zdravje in počutje

Že dve uri tedensko v naravi izboljšata počutje in oceno lastnega zdravja.

Umetna svetloba, spanje in psihološke motnje

V raziskavi so ugotavljali, ali lahko umetna zunanja svetloba vpliva na spanje in duševno zdravje pri mladostnikih.

Sporazumevanje s sanjajočimi 

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da se lahko pod določenimi pogoji uspešno sporazumevamo s spečimi posamezniki.

Jajca: model za preučevanje pretresa možganov

Raziskava, v kateri so kot približek človeške lobanje in možganov uporabili jajca, ponuja vpogled v škodo, ki jo lahko povzročijo različni udarci.

Spremembe v osamljenih možganih

Kako se možgani ljudi, ki menijo, da so osamljeni, razlikujejo od možganov ljudi, ki tega občutka nimajo?

Aerobna vadba in kognitivne funkcije odraslih

Aerobna vadba pri sicer neaktivnih zdravih odraslih izboljša izvršilne funkcije.

Uživanje paradižnika in srčno-žilni zapleti

Raziskava nakazuje, da ima večji vnos učinkovin paradižnika lahko ugoden vpliv na nekatere kazalnike zdravja srčno-žilnega sistema.

Psilocibin: zdravilo za depresijo?

V majhni raziskavi je pri preiskovancih z depresivno motnjo razpoloženja, ki so prejeli psilocibin, prišlo do pomembnega izboljšanja.

Toksin se s toksinom zbija: nova metoda zdravljenja botulizma

Nov pristop, ki izkorišča nevrotropizem botulinusnega toksina, obeta učinkovitejše zdravljenje botulizma.

Migetanje mikroglije in mikro-okolje v možganih

V raziskavi so ugotovili, da mikroglija pomembno prispeva k uravnavanju vzdražnosti živčnih celic.

Nespečnost skrajša življenje

Vemo, da vse živali spijo in da lahko zaradi pomanjkanja spanja umrejo. Nihče pa ne ve točno, zakaj je temu tako.

Likovno ustvarjanje spreminja možgane

Ustvarjanje vizualnih podob spodbuja funkcijsko povezanost med možganskimi predeli, ki so udeleženi pri uspešnem spopadanju s stresom.

Spanje v mladostništvu

Z odraščanjem se čas spanja navadno krajša, kar lahko hitro privede do dolgotrajnega pomanjkanja spanca. Slednji vpliva na razvoj mladostniških možganov in obratno.

Redna telovadba zmanjšuje tveganje za razvoj demence

Zmerna aerobna vadba lahko izboljša kognitivno delovanje in kakovost spanca ter omili simptome depresije.

Lahko z jemanjem vitaminov B zavarujemo svoje možgane v starosti? 

Trenutno ne moremo trditi, da jemanje vitaminov B v obliki prehranskih dopolnil zmanjša tveganje za upad miselnih sposobnosti.

Ali sta rdeče in predelano meso res škodljiva za telo?

Kljub razpravam o utemeljenosti prehranskih smernic še vedno drži, da se je rdečemu in predelanemu mesu zdravo izogibati.

O prehranskih smernicah (in rdečem mesu)

V tem prispevku naslavljamo vprašanja, kaj prehranske smernice sploh so, na čem temeljijo in kakšna so priporočila glede uživanja rdečega mesa.

Zgodnji kognitivni izzivi in razvoj demence

Izsledki obširne raziskave kažejo, da zgodnji kognitivni izzivi lahko pomembno prispevajo k počasnejšemu kognitivnemu upadu v starosti.

Globalno breme nevroloških bolezni med 1990 in 2017

Bolezni živčevja so v svetovnem merilu vodilni vzrok invalidnosti in slabe kakovosti življenja ter drugi najpogostejši vzrok smrti.

Lahko redna uporaba umskih sposobnosti prepreči njihov upad v starosti?

S starostjo umske sposobnosti upadajo. Tega ne moremo preprečiti, lahko pa vplivamo na potek upada.

Inzulin v nosnem pršilu kot zdravilo za kognitivni upad

Inzulin ni bil učinkovit pri preprečevanju napredka kognitivnega upada, a so zaradi tehničnih težav za trdnejše zaključke potrebne dodatne raziskave.

Uporaba tehnologije pred spanjem

Za boljšo kvaliteto spanca in delovanje čez dan, se spodbuja omejitev uporabe elektronskih naprav pred spanjem.

Vpliv fizične aktivnosti na pojav demence in Alzheimerjeve bolezni

Rezultati so pokazali povezavo med fizično dejavnostjo in nižjim tveganjem za razvoj demence. 

Akutni parkinsonizem po okužbi s SARS-CoV-2

Hiter razvoj parkinsonizma pri manjšem številu bolnikov, okuženih s SARS-Cov-2, predstavlja eno novejših spoznanj o učinkih okužbe na živčni sistem.

Smo lahko odvisni od sladkorja?

Možgani se na sladkor ne odzivajo enako kot na droge, kar ločuje zasvojenosti podobno prenajedanje od odvisnosti od drog.

Možganske celice – rezervoar HIV

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da lahko HIV vztraja v astrocitih bolnikov tudi ob jemanju terapije.

Onesnaženje zraka in nevrodegeneracija

Onesnaženje zraka z izpusti iz prometa in industrijskih obratov verjetno lahko prispeva k razvoju nevrodegenerativnih bolezni.

Previsok krvni sladkor okvarja delovanje možganov

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da hiter prekomeren porast krvnega sladkorja pri mladostnikih vodi v upad kratkoročnega prostorskega spomina.

Dimenzije zavesti pri živalih

Razprave o zavesti se odmikajo od vprašanja, ali ima poleg človeka zavedanje še katera druga živalska vrsta ter odpirajo vprašanja, katere živali se zavedajo in kako.

Zazibaj se v spanec

Raziskava je pokazala, da lahko zibanje postelje vpliva na delovanje možganov med spanjem. Zaradi zibanja naj bi se izboljšala spanec in spomin.

Uživanje fruktoze in tveganje za srčno-žilne bolezni

Vsakodnevno uživanje sladkanih pijač povečuje dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni pri mladih odraslih.

Vpliv uživanja kave na zdravje

Krovni pregled raziskav o pitju kave in njenem vplivu na zdravje je pokazal, da je zmerno uživanje za večino ljudi varno ali celo priporočljivo.

Od športa do bolezni?

Sistematični pregled raziskav kaže, da je poklicni tekmovalni, zlasti pa kontaktni šport povezan z večjim tveganjem za bolezenski propad živčevja.

Vpliv umovadbe na umske sposobnosti starejših

Umske sposobnosti s starostjo upadajo, zato je smiselno odkrivanje učinkovitih preventivnih ukrepov, ki bi upad upočasnili.

Si premalo spal? Ti skodelica kave lahko pomaga?

Kofein kratkotrajno izboljša nekatere umske in telesne sposobnosti, vendar spanca v celoti ne more nadomestiti.

Nov mehanizem koristi gibanja za možgane

V nedavni raziskavi so raziskovalci pri telesno aktivnih miših v krvi določili snov, ki ugodno vpliva na spomin in število živčnih celic.

S telovadbo proti tesnobi

Telesna dejavnost zmanjša občutek tesnobe in pripomore k boljši samopodobi. Uspešna je tudi pri zdravljenju simptomov anksiozne motnje.

Možgani in COVID-19

Čedalje bolj jasno postaja, da okužba s SARS-CoV-2 ne prizadene le pljuč, temveč lahko na različne načine prispeva tudi k slabšemu delovanju živčevja.

Prion in beta-amiloid – sorodni duši?

Čeprav na prvi pogled nimata dosti skupnega, so raziskovalci v nedavnih raziskavah ugotovili, da sta si morda bolj podobna, kot se zdi.

Aktivno družabno življenje starostnikov zmanjšuje tveganje za razvoj demence

Več obširnih raziskav kaže, da je aktiven in družaben način življenja v starosti povezan z manjšo pojavnostjo demence.

Je blažja nezgodna poškodba možganov povezana s kasnejšimi boleznimi živčevja?

Tudi blažja poškodba možganov je dejavnik tveganja za bolezni živčevja.

Je pomanjkanje spanja povezano z nevrološkimi boleznimi?

Spanje je nujno potrebno za normalno delovanje živčevja.

Spanje in Alzheimerjeva bolezen

Na nastanek Alzheimerjeve bolezni vpliva več dejavnikov, med katerimi je tudi dolgotrajno pomanjkanje spanja, bolezen pa lahko vpliva na kakovost spanca.

Spanje izboljša naše miselne sposobnosti

Med spanjem se utrjujejo spomini, olajšano pa je tudi pridobivanje novih spominov, ko se zbudimo.

Vpliv prekinitev spanca na kognitivni upad in demenco pri starostnikih

Veliko število prekinitev spanca vpliva na hitrejši kognitivni upad in pojav Alzheimerjeve demence v starosti.

Ali vnos vlaknin vpliva na zdravje?

Večji vnos vlaknin je povezan z manjšim tveganjem za kronične nenalezljive bolezni.

Mediteranska prehrana in zdravje možganov

Povezava med uživanjem mediteranske prehrane in zdravjem možganov obstaja, vendar jo je potrebno dodatno opredeliti z dodatnimi raziskavami.

Ugodni učinki kave na zdravje: mit ali resnica?

Ugotovitve znanstvenih raziskav o učinkih kave na zdravje se pogosto razhajajo ali si celo nasprotujejo.

Bodimo fizično aktivni

Pretežno neaktiven življenjski slog lahko vpliva na zdravje in spodbuja nastanek kroničnih bolezni.

Prednosti redne telesne aktivnosti med nosečnostjo

Skupina kanadskih strokovnjakov je v sodelovanju z zdravniki in nosečnicami pripravila skupek priporočil za izvajanje telesne dejavnosti v nosečnosti.

Prioni: znana neznanka

Prioni, bolezensko spremenjene beljakovine, ki povzročajo posebno vrsto nevrodegenerativnih bolezni, niso le v možganih, temveč tudi v zrklih bolnikov.

Priporočila za telesno dejavnost 2018 – vse je boljše kot nič

Že malo telesne dejavnosti koristi zdravju, več pa je le še bolje.

Pri izbiri aktivnosti upoštevajmo svojo telesno pripravljenost

Raziskave kažejo, da je za boljši izkoristek aktivnosti potrebno obremenitve prilagoditi začetni telesni pripravljenosti.

Učinki umovadbe 

Računalniške igre, ki obljubljajo izboljšanje umskih sposobnosti, so postale multimilijonska industrija, vendar njihov učinek ni tako vseobsegajoč, kot zagotavljajo.

Zdravje možganov

E-knjižica

Naša raziskava ponuja vpogled v zanimanje za možgane in skrb za njihovo zdravje na vzorcu slovenske laične javnosti. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji in eno prvih v svetu.

Prvi koraki v nevroznanost,
znanost o možganih

E-knjižica

Za lažje branje je knjižica pregledno razdeljena na poglavja, ki jih najdete v kazalu spodaj. Če želite knjižico prenesti na lastni računalnik, lahko do celotnega dokumenta (v formatu .pdf) dostopate na spodnji povezavi.

Zdrava glava posluša

Strastno radovedna magistra psihologije in znani glas oddaje Možgani na dlani, Mojca Delač, vam bo približala znanstvena spoznanja o skrbi za možgane in raziskovanju možganov.

Prisluhnete ji lahko s klikom na spodnjo povezavo:

Želite vedeti več?

Z oddajo e-naslova se boste naročili na naš novičnik, Akcijski potencial.



    Z oddajo kontaktnih podatkov dovoljujete SiNAPSI in izvajalcem projektov, na katerih temelji spletišče zdravaglava.si, da vas lahko kontaktirajo z odgovori na zastavljena vprašanja ali oddane predloge.

    Z vašimi kontaktnimi podatki bomo ravnali skladno z določili uredbe GDPR. SiNAPSA in RC IKTS (ki je gostitelj spletišča zdravaglava.si) se obvezujeta, da pod nobenim pogojem ne bosta delila podatkov iz baze uporabnikov neposredno ali posredno s katerokoli zunanjo organizacijo ali podjetjem.

    Andrej

    “Zakaj znanost? Za dobrosrčnost, pomoč in veselje mladih možganov.”

    Andrej

    7. razred OŠ