Izsledki obsežne prospektivne opazovalne raziskave nakazujejo povezavo med nekaterimi dejavniki okolja, ki v otroštvu spodbujajo kognitivni razvoj (ang. Early-Life Cognitive Enrichment, ELCE) in počasnejšim kognitivnim upadom v starosti ter manjšim številom nevropatoloških lezij, značilnih za Alzheimerjevo bolezen. Med omenjene dejavnike sodijo splošni družbenoekonomski položaj, sodelovanje pri dejavnostih, ki pri šestih letih starosti spodbujajo miselni razvoj, sposobnost smotrne uporabe kognitivnih virov pri dvanajstih letih in v manjši meri tudi učenje tujega jezika v zgodnjem otroštvu. Opisana povezava tako utemeljuje pomen ukrepov za zmanjševanje družbene neenakosti v kontekstu javnozdravstvenega bremena nevrodegenerativnih bolezni in zagotavljanja zdravega staranja. Ker mehanizem, po katerem ELCE zmanjšuje obolevnost za Alzheimerjevo demenco, ni poznan, raziskovalci zagovarjajo interdisciplinarni pristop pri nadaljnjih tovrstnih raziskavah. Za čim boljše posnemanje genske raznovrstnosti pri ljudeh spodbujajo uporabo gensko raznovrstnih sevov laboratorijskih živali, pri katerih bi s preučevanjem odnosa med učinki ELCE na genom glede na starost lahko opredelili nove molekularne kazalnike fizioloških in bolezenskih procesov. Pri človeških kohortah predlagajo vključitev čim večjega števila  preiskovancev iz različnih družbenoekonomskih okolij in daljše sledenje, predvsem pa splošno boljšo opredelitev pojmov, kot sta kognitivna rezerva in odpornost, kar bi omogočilo bolj zanesljive meritve, trdnejše zaključke in učinkovitejše javnozdravstvene ukrepe. 

Povzela: Lana Blinc, dr. med.