Izhodišča in namen raziskave

Demenca predstavlja enega izmed vodilnih izzivov sodobne družbe. Staranje prebivalstva s  posledično naraščajočim številom bolnikov ter hkratno pomanjkanje učinkovitih metod zdravljenja poudarjajo nujnost čim boljšega poznavanja spremenljivih dejavnikov tveganja, ki lahko upočasnijo bolezenski upad umskih sposobnosti. V preteklosti je bilo na podlagi številnih raziskav že ugotovljeno, da so spanje, telesna dejavnost in sedeče vedenje povezani z atrofijo možganov in tveganjem za razvoj demence. Namen povzete raziskave je bil preveriti neodvisno in skupno povezanost med količino spanja, telesne dejavnosti in sedečih aktivnosti z zgradbo možganov ter tveganjem za razvoj demence.

Metodološke značilnosti

Raziskovalci so se v svoji prospektivni opazovalni raziskavi opirali na podatke iz kohorte Biobanke Združenega kraljestva. V raziskavo je bilo vključenih 431.924 preiskovancev, starih med 37 in 73 let, pri čemer so bili izključeni bolniki z že odkrito demenco. Povzeta analiza je temeljila na podlagi podatkov, pridobljenih s pomočjo treh vprašalnikov.

Količina spanja je bila zabeležena na podlagi enkratne ocene preiskovancev o številu ur spanja v 24 urah, raziskovalci pa so iz pridobljenih odgovorov oblikovali tri kategorije: kratek spanec (0-6 ur), zmerno dolg spanec (7 ur) in dolg spanec (≥ 8 ur) . Izračun količine in stopnje celokupne in prostočasne telesne dejavnosti je bil izveden s pomočjo Mednarodnega vprašalnika o telesni dejavnosti, s katerim so preverili pogostost in trajanje različno intenzivnih vrst aktivnosti v predhodnjih štirih tednih. Končne rezultate so izračunali z množenjem metaboličnih ekvivalentov (MET) za posamezne dejavnosti s številom minut, opravljenih na teden, in ponovno oblikovali več kategorij. Trajanje celokupne telesne vadbe so razvrstili v nizko (< 800 MET-min/teden), zmerno (800 do 2400 MET-min/teden) ali visoko (≥ 2400 MET-min/teden), na podoben način pa so razvrstili tudi trajanje prostočasne telesne dejavnosti, ki je zajemala  aktivnosti kot so sprehajanje ter lažja ali težja hišna in vrtna opravila. V tretjem vprašalniku so preiskovanci navedli čas, ki so ga dnevno porabili za gledanje televizije in uporabo računalnika. Z vsoto teh dveh podatkov so količino sedečega vedenja na dan ocenili kot kratkotrajno (0 do 2 uri dnevno), zmerno (> 2 do 4 ure dnevno) in dolgotrajno (>  4 ure dnevno). Da bi se izognili prevelikim vplivom skrajnih podatkov, so bile iz raziskave izključene vse vrednosti, ki so od povprečja odstopale več kot 4 standardne odklone. Pri izračunih so upoštevali družbeno-ekonomske značilnosti preiskovancev, kot so starost ob vključitvi v raziskavo, spol, dosežena stopnja izobrazbe, zaposlitveni status in dohodek, kakor tudi zdravstvene podatke, kot so indeks telesne mase, pogostost kajenja in uživanja alkohola, pridružene bolezni in zdravljenje.

S pomočjo strukturnega magnetnoresonančnega slikanja možganov, ki so ga bili ob vključitvi v raziskavo Biobanke Združenega kraljestva deležni vsi preiskovanci, so raziskovalci ocenili prostornine posameznih regij možganov in skupno prostornino sive možganovine ter preverjali obstoj povezanosti med preučevanimi dejavniki življenjskega sloga in spremembami prostornine vključenih področij možganov.

Rezultati

Povprečna starost vključenih preiskovancev je znašala 58 let, 46 % pa je bilo moškega spola. V času spremljanja (kjer je mediana znašala 9,04 let), se je demenca razvila pri 5390 preiskovancih. Tveganje za njen pojav je bilo statistično značilno in nelinearno povezano z vsemi preučevanimi izidi, tako posamično kot skupaj.

Količina spanja je bila s tveganjem za demenco povezana v obliki črke U, pri čemer je bilo ocenjeno optimalno trajanje spanja 7 ur, daljše ali krajše trajanje pa je bilo povezano z večjim tveganjem za demenco. Rezultati raziskave kažejo, da je bilo pri manj kot 7-urnem spanju dnevno tveganje za demenco za 27 % manjše z vsako dodano uro spanja, pri trajanju spanja več kot 7  ur na dan pa je vsaka dodatna ura spanja pomenila 24% večje tveganje.

Telesna dejavnost in tveganje za razvoj demence sta bila povezana obratno sorazmerno, kar pomeni večje tveganje za demenco pri nižji stopnji telesne dejavnosti. V primerjavi s skupino z nizko stopnjo celokupne telesne dejavnosti je bilo v skupini z visoko stopnjo le-te tveganje za razvoj demence nižje za 15 %. Podobno se je izkazalo tudi za prostočasno telesno dejavnost.

Pri sedečem vedenju so ugotovili povezanost s tveganjem za demenco v obliki črke J. Tveganje je bilo do treh ur sedečega vedenja dnevno razmeroma nizko, nato pa je začelo hitro naraščati, tako da je vsaka dodatna ura sedečega vedenja pomenila 6 % večje tveganje.  Nekoliko drugačna povezanost je bila ugotovljena, ko so ločeno analizirali le podatke o trajanju uporabe računalnika, ki so ga označili kot miselno aktivno obliko sedečega vedenja. Rezultati raziskave kažejo, da so imeli preiskovanci, ki niso uporabljali računalnika, več kot 50 % višje tveganje za razvoj demence v primerjavi s preiskovanci, ki so ga uporabljali do dve uri na dan, pri uporabi, daljši od dveh ur dnevno, pa je tveganje za razvoj demence začelo linearno naraščati za 22 % z vsako dodatno uro uporabe računalnika.

Analiza skupne povezanosti vseh treh dejavnikov življenjskega sloga je pokazala, da so imajo preiskovanci, ki so spali 7 ur dnevno, bili vsaj zmerno telesno dejavni in pred zasloni elektronskih naprav niso preživeli več kot treh ur dnevno najnižje tveganje za demenco. Raziskovalci so ugotovili, da je višja raven telesne aktivnosti omilila negativen vpliv manj optimalnega trajanja spanja in sedečih aktivnosti, saj so imeli tudi preiskovanci z visoko ravnjo telesne aktivnosti kljub neugodnemu trajanju spanja ali sedeče aktivnosti 21-28 % nižje tveganje za demenco.

Izsledki kažejo tudi, da so prostornine posameznih možganskih struktur pomembno povezane s trajanjem spanja, telesne dejavnosti in sedečih aktivnosti. Sedem ur spanca na noč, višja raven telesne dejavnosti in krajši čas sedenja  so bili  povezani z večjim volumnom sive možganovine kot spanje, daljše ali krajše od 7 ur, nižja raven telesne dejavnosti in višja raven sedečih aktivnosti.

Zaključki

Avtorji raziskave so ugotovili, da so trajanje spanja, telesne dejavnosti in sedečega vedenja nelinearno povezani s tveganjem za razvoj demence ter prostornino sive možganovine. Ker je bila oblika povezanosti podobna,  raziskovalci sklepajo, da bi lahko ti dejavniki vplivali na pojavnost demence preko vpliva na zgradbo možganov. Izsledki raziskave kažejo, da bi lahko vzdrževanje zdravih spalnih navad, spodbujanje (prostočasne) telesne dejavnosti in omejevanje sedečega vedenja predstavljali pomembne strategije pri ohranjanju zdravja možganov in preprečevanju demence. Prednosti raziskave sta velik vzorec populacije in relativno dolgo spremljanje preiskovancev. Pomanjkljivosti raziskave pa so vključevanje predvsem preiskovancev evropskega porekla, zanašanje na enkratno pridobljene samoporočane podatke in relativno nizka povprečna starost preiskovancev ob izteku raziskave, ki je znašala le 67 let in tako morda prispevala k nižji pojavnosti demence pri preiskovancih v primerjavi s splošno populacijo.

Povzela: Neža Pogačar, študentka medicine