Vsaj 150 minut zmerno do visoko intenzivne aerobne vadbe tedensko lahko prispeva h klinično pomembni izgubi maščevja pri odraslih.

Metodološko inovativna raziskava ponuja uvid v vloge različnih (pod)tipov možganskih celic in procesov v njih pri pojavu Alzheimerjeve bolezni, vendar ni brez omejitev.

V ekipi projekta Zdrav duh v zdravi glavi napovedujemo naš novi podkast, Več glav več ve! Veseli bomo vaše družbe in tega, da vabilo delite še z drugimi!

Zamenjava dolgotrajnega sedenja z dolgotrajno stojo ni najboljši pristop za zmanjševanje srčno-žilne ogroženosti, saj lahko prispeva k višjemu tveganju za ortostatske obtočne motnje.

Nadzorovano dihanje bi lahko predstavljalo pristop k blaženju stresa, tesnobe in depresije, vendar so za preverbo teh učinkov potrebne nadaljnje, visokokakovostne raziskave.

Razširjena uporaba prehranskih dopolnil, podvrženih bistveno manj strogim predpisom o izdelavi, oglaševanju in trženju v primerjavi z zdravili, predstavlja dejavnik tveganja za neželene posledice in zdravstvene zaplete.

Če na delovnem mestu pretežno sedimo, lahko tveganje za zdravstvene zaplete zmanjšamo z aktivnimi premori in vključevanjem prostočasne telesne dejavnosti v svoj vsakdan.

Prekomerno prehranjeni in debeli najstniki so morda bolj podvrženi škodljivim vplivom pomanjkanja spanca na umske sposobnosti kot normalno prehranjeni vrstniki, vendar so potrebne dodatne raziskave.

Pestrost živil, uravnoteženost kaloričnega vnosa z individualnimi potrebami ter pogosto uživanje polnovrednih žit, svežega sadja in zelenjave ter pustih ali rastlinskih virov beljakovin so skupni imenovalec koristnih prehranskih vzorcev.