Izhodišča

Spanje je nadvse pomemben, a premalo cenjen del življenja. Veliko oseb ne spi dovolj iz različnih vzrokov, čeprav raziskave stalno dokazujejo, da ima pomanjkanje spanja negativne posledice za zdravje. Strokovnjaki priporočajo 7-9 ur spanja na dan za odrasle med 18. in 64. Letom. Kofein je svetovno najbolj priljubljena psihoaktivna snov. Vpliva na človekovo obnašanje (spodbuja budnost, pozornost in razpoloženje) in v nizkih do zmernih odmerkih (37,5–300 mg za 75 kg težkega človeka (v skodelici kave je 50–100 mg kofeina)) navadno nima negativnih učinkov. Prav zato se pogosto uporablja kot protiutež pomanjkanju spanja. Ne bo pa deloval na vse enako; učinkovitost je odvisna od tega, koliko kofeina zaužijemo in kdaj smo ga zaužili, kakšno dejavnost poskušamo opravljati, kakšen učinek pričakujemo in koliko spanja nam primanjkuje.

Namen

Avtorji sistematičnega pregleda in meta-analize so se namenili z analizo izvirnih znanstvenih objav raziskati vpliv kofeina na kognitivne, telesne, poklicne in vozniške sposobnosti neprespanih preiskovancev.

Metodološke značilnosti

Raziskava je  meta-analiza  in  sistematični pregled, torej so svoje zaključke oblikovali na podlagi izbora neodvisnih raziskav. Te so izbrali glede na prej določene kriterije za izbiro in vrednotenje (npr. preiskovanci niso smeli imeti znanih bolezni). V članku so tako analizirali podatke 988 preiskovancev iz 57 raziskav.

Količina kofeina je bila v raziskavi opredeljena kot celotna količina (v mg), ki so jo prejeli preiskovanci v šestih urah pred opravljanjem poskusa. Čas budnosti pa je predstavljal čas od trenutka, ko se je preiskovanec zbudil, do začetka opravljanja poskusa.

Rezultati in diskusija

Učinke kofeina so razdelili v 3 velike skupine, v katerih je tudi nekaj podskupin:

1. KOGNITIVNE SPOSOBNOSTI  (obdelava informacij, reakcijski čas, kristalizirana inteligenca  oz. zmožnost sklepanja, pozornost, spomin)

Z analizo so pokazali, da kofein očitno izboljša pozornost, budnost in reakcijski čas, medtem ko pri višjih kognitivnih funkcijah, sklepanju in spominu to izboljšanje ni tako očitno.

2.   VOŽNJA AVTOMOBILA

Kofein je izboljšal vozniške sposobnosti neprespanih voznikov. Ta ugotovitev je lahko zelo pomembna, saj je zaspanost eden glavnih vzrokov za prometne nesreče. So bili pa vsi poskusi narejeni na simulatorju vožnje, zato so mogoče učinki kofeina v resničnih razmerah drugačni oz. niso zadostni, da bi nadomestili spretnosti, ki so zaradi zaspanosti omejene.

3.   FIZIČNE IN POKLICNE SPOSOBNOSTI

Dokazano je, da kofein izboljša fizične sposobnosti zaspanega preiskovanca, če ga primerjamo s kontrolnim preiskovancem, ki ga ni zaužil. Razlog še ni popolnoma znan, ampak verjetno človeku zmanjša občutek, da je neka naloga naporna. Kofein bi tako lahko imel pozitivne učinke pri poklicih, ki zahtevajo fizične in kognitivne funkcije za zagotovitev varnosti pri delu in produktivnosti. So pa raziskave potekale samo za zelo specifične naloge, ki niso zahtevale višjih kognitivnih sposobnosti, saj  je večina od preiskovanca pričakovala le budnost. Zato bi se splačalo raziskati, v kolikšni meri bi kofein učinkoval na produktivnost in uspešnost na delovnih mestih, pri katerih se poleg fizičnih sposobnosti zahteva tudi sprejemanje odločitev (npr. pri vojakih, zdravnikih, delavcih v nočni izmeni in podobni).

Zaključki

Članek potrjuje pozitivne učinke kofeina pri neprespanih posameznikih na vseh zgoraj naštetih področjih. So pa avtorji opozorili tudi na več omejitev, ki jih moramo upoštevati pri interpretaciji rezultatov. Kljub temu so zaključili, da je smiselno uporabljati kofein kot nadomestek za pomanjkanje spanja.

Povzela: Kristina Colja

Komentar strokovnjakinje 

Kofein v nizkih in zmernih odmerkih za krajši čas izboljša pozornost, budnost in skrajša reakcijske čase, vendar ima v večjih količinah in ob podajšanjem prejemanju lahko zelo neprijetne stranske učinke (tako telesne kot kognitivne). Kofein budnost spodbuja preko adenozinskih receptorjev, vendar je njegov učinek odvisen od časa dneva (cirkadiani učinek) in predhodnega pomanjkanja spanja. Kofein ne more nadomestiti spanja in se ga za premagovanje dnevne zaspanosti priporoča samo v kombinaciji s krajšim dnevnim spanjem. 

prof. dr. Leja Dolenc Grošelj