Izhodišče in namen raziskave

Zaradi pomanjkanja učinkovitih pristopov k zdravljenju Alzheimerjeve bolezni (AB) je preprečevanje njenega pojava eden izmed pomembnejših javnozdravstvenih ciljev. Med dejavnike, ki lahko prispevajo k večjemu tveganju za razvoj AB v starosti, sodi tudi debelost. Izsledki številnih raziskav kažejo tudi, da imajo bolniki z AB nižjo pusto telesno maso v primerjavi z zdravimi posamezniki, vendar zaradi metodološke zasnove raziskav ni jasno, ali je povezava vzročna ali ne. Avtorji povzetega raziskovalnega poročila so zato z mendelsko randomizacijo poskušali oceniti vpliv genskih različic, povezanih s pusto telesno maso, na tveganje za razvoj AB in dosežene rezultate na preizkusih kognitivnih sposobnosti. Pri tem so predpostavili, da bo prisotnost genskih različic, ki so povezane z večjo pusto telesno maso, hkrati povezana z nižjim tveganjem za pojav AB in z boljšimi izidi kognitivnega testiranja.

Metodologija

Pri določitvi genskih različic, ki so jih vključili v osrednjo statistično analizo, so se raziskovalci opirali na podatke izbranih asociacijskih raziskav po celotnem genomu. Ena izmed njih je na vzorcu 450 243 preiskovancev iz kohorte Biobanke Združenega kraljestva preverjala povezavo med prisotnostjo posameznih alelov in izmerjeno pusto maso udov (ki zato, ker ne vključuje gladkega mišičja in srčne mišice, bolje odraža dejansko mišično maso od puste mase trupa) ter pri tem upoštevala starost preiskovancev, pogostost alelov v populaciji in vrsto genske analize, pusta mišična masa udov pa je bila izmerjena z bioelektrično impedanco in dvoenergijsko rentgensko absorpciometrijo.

Iz podatkov drugih asociacijskih raziskav po celotnem genomu, ki so vključevale tudi klinične diagnoze več kot 60 000 zajetih preiskovancev, so nato izluščili tiste alele, ki naj bi bili povezani z večjim tveganjem za razvoj sporadične oblike AB (tj. oblike, ki ni posledica prisotnosti že opredeljenih mutacij in običajno nastopi v višji starosti od dedne oblike). Bolniki iz teh kohort ter iz kohorte Biobanke Združenega kraljestva se niso prekrivali. V analizo so vključili tudi alele, izbrane na podlagi meta-analiz asociacijskih raziskav po celotnem genomu, ki so preverjale povezavo med različnimi genskimi različicami, izidom testiranja kognitivnih sposobnosti in prostornino hipokampusa.

Rezultati

Skupno so opredelili 548 alelov, uporabnih kot genskih približkov za oceno puste telesne mase, in ugotovili, da je bila višja pusta telesna masa povezana s statistično značilno nižjim tveganjem za AB, kar so potrdile tudi dodatne analize na podatkih druge kohorte. Višja pusta telesna masa je bila povezana tudi z boljšimi dosežki na preizkusih kognitivnih sposobnosti, pri čemer se le-ti in tveganje za razvoj AB nista izkazala za statistično značilno medsebojno povezani spremenljivki. Med genskima ocenama puste telesne mase in prostornino hipokampusa ravno tako niso zaznali statistično značilne povezave.

Zaključki

Avtorji raziskave na podlagi izsledkov sklepajo, da lahko višji delež puste telesne mase prispeva k nižjemu tveganju za AB in boljšim izidom kognitivnega testiranja, pri čemer pa slednja spremenljivka ne pojasnjuje predhodne. Kot možne razlage za povezavo med višjo pusto telesno maso in nižjim tveganjem za AB navajajo ugodne srčno-žilne in presnovne učinke mišičja, vključno z zmanjšanjem odpornosti na inzulin in izločanjem spojin, ki lahko po nekaterih izsledkih ugodno vplivajo na zdravje možganov. Menijo, da je zaradi narave analize mogoče delno sklepati na vzročnost zaznane povezave med pusto telesno maso in tveganjem za AB, vendar opozarjajo, da je potrebno izsledke preveriti na še drugih kohortah preiskovancev.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.