Organoidi so miniaturne strukture, ustvarjene v laboratorijskih pogojih, ki do določene mere posnemajo zgradbo in delovanje organov. Ker se v zadnjem času kot zasnovo za organoide čedalje pogosteje uporablja človeške inducirane pluripotentne matične celice, uporaba organoidov po eni strani omogoča tarčno in posamezniku prilagojeno preizkušanje učinkovin, kar znanstveniki s pridom izkoriščajo pri zdravljenju nekaterih rakavih in genskih bolezni, po drugi strani pa z izpopolnjevanjem metod, ki omogočajo uravnavanje razvoja celic in tkiv v organoidih, raziskovalci lahko izvedo marsikaj o razvoju organov in nastanku bolezni.

Avtorji nedavno objavljene raziskave so preverjali, ali lahko s spremembo mikro-okolja vplivajo na izid diferenciacije različnih linij človeških induciranih pluripotentnih matičnih celic v možganskih organoidih. Rezultati poskusov so to potrdili – v 72 % organoidov so opazili razvoj simetričnih struktur, t. i. optičnih veziklov. Z analizo transkriptoma in uporabo imunohistokemičnih metod so v veziklih potrdili prisotnost različnih celičnih tipov, vključno z zametki mrežničnega epitela in leče, iz rezultatov elektrofizioloških meritev pa je razvidno, da osvetlitev v nastalih strukturah sproži nastanek akcijskih potencialov. Opisana metoda razvoja organoidov bi po mnenju avtorjev lahko pomembno prispevala k raziskovanju razvojnih bolezni očesnih struktur, saj prisotnost različnih celic bolje posnema dejansko stanje kot kulture posameznega tipa celic. Kot poglavitno omejitev navajajo sposobnost preživetja organoidov, ki v opisanih poskusih ni bistveno presegla 60 dni. Izsledki načenjajo tudi širša vprašanja o etiki pri razvoju in uporabi možganskih organoidov. Čeprav je malo verjetno, da bi s trenutno dostopnimi metodami lahko pridobili zavedajoče se organoide, njihova uporaba pa pomeni resnično korist in možnost napredka, je pri zasnovi tovrstnih poskusov potrebna previdnost ter opredelitev in spoštovanje jasnih standardov dela.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.