Priporočila temeljijo na več kot 100 randomiziranih opazovalnih raziskavah, ki so preučevale povezavo med telesno dejavnostjo v nosečnosti in izbranimi prednostmi za zdravje nosečnice in ploda. Pripravljena so bila v sodelovanju z ginekologi, porodničarji in nosečnicami ter vsebujejo smernice za telesno aktivnost skozi celotno obdobje nosečnosti, pri tem pa upoštevajo in opredelijo tudi morebitne relativne in absolutne kontraindikacije za vadbo. K vsaki postavki avtorji dodajajo stopnjo priporočljivosti (ang. strength of recommendation), ki temelji na razmerju koristi in tveganja, kvaliteti dokazov (glede na izvorno literaturo) ter pomembnosti izraženih prednosti glede na mnenje anketiranih nosečnic, izvedljivosti in sprejemljivosti.

Med absolutne kontraindikacije avtorji priporočil uvrščajo pretrganje plodovih membran in prezgodnji porod, nepojasnjene vztrajne krvavitve iz nožnice, predležečo posteljico po 28. tednu nosečnosti, preeklampsijo, zastoj plodove rasti, nosečnost z več kot dvema plodoma, slabo nadzorovano sladkorno bolezen tipa 1, povišan krvni tlak ali ščitnične bolezni in druge resne ginekološke, srčno-žilne, dihalne ali sistemske bolezni. Nosečnicam s temi stanji svetujejo, naj ne izvajajo vadbe, ki je napornejša odvsakodnevnih opravil. Med relativne kontraindikacije uvrščajo večkratne spontane splave, predhodne prezgodnje porode, hipertenzijo v nosečnosti, simptomatsko slabokrvnost, podhranjenost in druge motnje hranjenja, nosečnost z dvojčki po 28. tednu, blago do zmerno dihalno ali srčno-žilno bolezen in druge bolezni. V kolikor ima nosečnica katero od navedenih stanj, avtorji priporočajo, naj se o prednostih in tveganjih zmerne do intenzivne telesne vadbe posvetuje s svojim ginekologom.

Nosečnicam brez kontraindikacij svetujejo fizično aktivnost skozi celotno nosečnost. Priporočajo, naj na teden opravijo vsaj 150 min zmerne telesne dejavnosti, ki jo razporedijo v vsaj tri dni v tednu. Za oceno stopnje napora poleg merjenja srčne frekvence predlagajo tudi t.i. “test s petjem” – če oseba med izvajanjem dejavnosti lahko govori, ne more pa peti, je napor zmeren. Priporočajo aerobno vadbo (npr. plavanje, vadba na sobnem kolesu, hitra hoja) ter izogibanje kontaktnim športom, gimnastiki, smučanju in kolesarjenju zaradi nevarnosti padcev. Nosečnice naj se tudi ne potapljajo, saj plod ni zaščiten pred dekompresijsko boleznijo. Dodatno svetujejo, naj aerobni vadbi dodajo tudi vaje za moč, raztezne vaje in vaje za krepitev medeničnega dna, si vzamejo čas za ogrevanje in ohlajanje ter skrbijo za pitje zadostnih količin vode.

Prednosti redne zmerne telesne dejavnosti vključujejo zmanjšanje tveganja za pojav nosečniške sladkorne bolezni, preeklampsije, hipertenzije v nosečnosti, predporodne depresije in makrosomije, brez povečanega tveganja za prezgodnji porod, nizko porodno težo, spontani splav in smrt med porodom. Tudi telesna dejavnost v prvem trimesečju ni povezana z večjim tveganjem za spontani splav ali prirojene nepravilnosti ploda, nasprotno: nekatere študije kažejo, da je zakasnitev izvajanja telesne aktivnosti v nosečnosti povezana z večjim tveganjem za nosečniško sladkorno bolezen, preeklampsijo, prekomerno povečanje telesne teže med nosečnostjo ter bolj izraženo depresijo.

Povzela: Lana Blinc

Komentar strokovnjaka

Gibanje je odlično zdravilo, ki pa zahteva mnogo večjo vztrajnost in disciplino, kot jemanje tablet. Telesna vadba predstavlja “pozitivni stres”, obremenitev, ki izzove v telesu koristne prilagoditve. Naj ponazorimo: med telesnim naporom se srčna frekvenca in krvni tlak povečata, zaradi prilagoditev na vadbo pa sta srčna frekvenca in krvni tlak med mirovanjem pri treniranih osebah nižja kot pri netreniranih. Podobno velja za “tleče vnetje” v telesu, ki ga vadba spodbudi, prilagoditve na napor pa zavirajo. Seveda je izredno pomembno, da z intenzivnostjo in količino vadbe ne pretiravamo in telesu omogočimo zadostno regeneracijo po naporu. Po drugi strani  ima že zelo malo vadbe očitne koristne učinke za zdravje. Najbolje je, če telesno dejavnost vključimo v naš vsakodnevni življenjski ritem,  saj nam tako prinaša največ veselja in koristi za zdravje.

prof. dr. Aleš Blinc