Izhodišča in namen raziskave

Posttravmatska stresna motnja (PTSM) je duševna motnja, in sicer intenzivna anksiozna reakcija, ki je posledica preživetja izjemno hudega dogodka oz. travme. Pri bolnikih se kaže kot podoživljanje travme v obliki ‘’flashback’’ spominov in nočnih mor, kot preobčutljivost reakcije boj ali beg ter kot izogibanje dražljajem, ki lahko sprožijo odziv, povezan s preživeto travmo. Trenutno zdravljenje PTSM vključuje uporabo zdravil in različne oblike psihoterapije. Povzet sistematični pregled z meta-analizo obravnava zbrane raziskave o učinkovitosti zdravljenja s propranololom na simptome PTSM (podoživljanje travmatičnih spominov) ter fiziološke odzive bolnikov, ki ponavadi spremljajo te simptome (frekvenca srčnega utripa in prevodnost kože). Propranolol naj bi pri hiperreaktivnosti simpatičnega sistema, ki se pojavi pri PTSM, pomagal s tem, da njegovo delovanje delno zavre. To naj bi zavrlo tudi preobčutljivo anksiozno reakcijo, ki je posledica preživetja travmatičnih dogodkov.

Metodološke značilnosti

Avtorji so v sistematični pregled in meta-analizo vključili osem izvirnih znanstvenih člankov o kliničnih raziskavah z naključno razporeditvijo preiskovancev, ki so bile izvedene kot dvojno slepe raziskave, in dva članka o odprtih kliničnih raziskavah. Od tega je sedem raziskav ocenjevalo učinek propranolola skupaj z reaktivacijo travmatičnega spomina na PTSM simptome, tri pa so obravnavale učinek propranolola na fiziološki odziv pri PTSM bolnikih. Članke so iskali v številnih strokovnih bazah podatkov, kot sta PubMed in Embase, izbrali pa so jih po vnaprej opredeljenih kriterijih. Vključene so bile študije, ki so raziskovale vpliv propranolola na proces spominske rekonsolidacije pri bolnikih s PTSM. Vse študije so morale imeti vključeno kontrolno skupino. Raziskave, kjer so zdravim preiskovancem strašljive spomine ustvarili umetno (npr. s predvajanjem videov tarantel ali zvočnih posnetkov glasnih pokov), so bile izključene iz meta-analize. Vključene so bile tako objavljene kot neobjavljene raziskave. Avtorji niso izključevali raziskav glede na resnost simptomov PTSM pri bolnikih, niti glede na demografske lastnosti, število preiskovancev ali glede na izid ter trajanje raziskav. Najstarejša raziskava, obravnavana v meta-analizi, je bila izvedena leta 2008, najnovejša pa leta 2021.

Rezultati

Izsledki meta-analize kažejo, da med kontrolnimi skupinami in skupinami bolnikov s PTSM, ki so jemali propranolol, ni bilo statistično značilnih razlik pri izraženosti PTSM simptomov. Opazili pa so raznolikost pri jakosti dobljenih učinkov propranolola med raziskavami, vendar izključitev raziskave, ki je dodala največ k tej raznolikosti, ni spremenila rezultata, saj med skupinami še vedno ni bilo pomembnih razlik. Propranolol je glede na tri raziskave, ki so obravnavale fiziološke odzive bolnikov s PTSM, pomembno vplival na zniževanje srčnega utripa. Na prevodnost kože in rezultate EMG (z ozirom na omenjene raziskave) ni imel pomembnega vpliva.

Zaključki

Kljub temu, da meta-analiza rezultatov desetih člankov ni pokazala pomembnega terapevtskega učinka propranolola na simptome in znake PTSM, razen zniževanja srčnega utripa, so avtorji navedli, da sta sistematični pregled in meta-analiza pomemben korak naprej pri raziskovanju uporabe propranolola kot dela terapije za zdravljenje bolnikov s PTSM. Avtorji so izpostavili tudi nekaj slabosti svoje raziskave. Meta-analiza je obravnavala zelo majhno število raziskav, z malo udeleženci in veliko raznolikostjo rezultatov. Izpostavili so dve raziskavi, ki sta imeli visoko raven pristranskosti, vendar so ugotovili, da izključitev teh dveh raziskav nima pomembnega vpliva na izid meta-analize. Študije so se razlikovale med seboj tudi glede na demografske značilnosti vključenih preiskovancev, trajanje zdravljenja s propranololom, obliko in odmerek prejetega propranolola, kontrolne razmere in glede na postopke sprožitve spominske rekonsolidacije. Avtorji navajajo tudi možnost, da v raziskavah ključni parametri, ki bi vplivali na potek spominske rekonsolidacije pri bolnikih s PTSM, zdravljenih s propranololom, niso bili vključeni. Poudarili so, da eksperimentalno ustvarjeni travmatični spomini verjetno niso primerljivi s travmatičnimi spomini, ki povzročajo PTSM, kar bi moralo biti upoštevano pri raziskavah. Omenili so tudi možne izboljšave pri prihodnjih študijah, kot je na primer vpeljava D-cikloserina v kombinaciji s propranololom pri raziskovanju zdravljenja simptomov PTSM. Kljub slabostim sistematičnega pregleda in meta-analize so raziskovalci poudarili pomen svojega dela. Gre za prvi tovrstni pregled, ki se osredotoča samo na učinek propranolola na rekonsolidacijo travmatičnih spominov pri bolnikih s PTSM. Poleg predlogov za izboljšave prihodnjih raziskav so avtorji navedli tudi omejitve dosedanjih raziskav in pustili odprto možnost, da bi prihodnje raziskave bolj solidno podprle uporabo propranolola pri terapiji z rekonsolidacijo spomina pri bolnikih s PTSM koristna in učinkovita.

Povzela: Ida Muc, študentka medicine