Izhodišča

Ko spimo, se navadno ne zavedamo, kaj se dogaja okoli nas. Vseeno pa se procesiranje informacij, ki jih možganom posredujejo čutila, ne prekine. Vemo, da nas lahko močan hrup iz okolice ali nepričakovan dotik predramita iz sna, ritem kapljic dežja na okenski polici ali nežno zibanje pa uspavata. Nedavna raziskava se je poglobila v vplive rahlega ritmičnega zibanja postelje na potek in učinkovitost spanca.

Namen

Z randomizirano klinično raziskavo so želeli ugotoviti, kako zibanje preko cele noči vpliva na arhitekturo spanja, spreminjanje EEG valov ter posledično na kakovost spanca in ohranjanje deklarativnega spomina.

Metodološke značilnosti

V raziskavi je sodelovalo 18 preiskovancev, ki so bili v splošnem zdravi, brez nevroloških in psihiatričnih motenj, niso zlorabljali alkohola ali drog in niso imeli težav s spanjem. Potek poskusa je predstavljen na spodnji shemi. Po enem tednu aktigrafije so eno noč preživeli v raziskovalni ustanovi (t.i. habituacijska noč). Preiskovance so nato razdelili v dve skupini. Pri prvi skupini je bil prvo noč motor prižgan, vendar ni zibal poskusne postelje (stacionarna noč). Drugo noč pa se je postelja nežno zibala s frekvenco 0,25 Hz (zibajoča noč). Druga skupina je obratno najprej opravila zibajočo noč, nato pa še stacionarno. Poskusni noči nista bili zaporedni, ampak so med njima pretekli trije dnevi. Test budnosti in spomina so izvajali na večer pred poskusno nočjo in naslednje jutro.

Rezultati in diskusija

Rezultati kažejo, da zibanje postelje vpliva na možganske valove med spanjem in sicer tako, da utrdi globok spanec. V raziskavi so predstavili tudi mehanizem, ki razloži, na kakšen način bi zibanje lahko vplivalo na spreminjanje možganskih valov med spanjem.

Ugotovili so, da se je zaradi zibanja spremenila arhitektura spanca. V zibajoči noči se je v primerjavi s stacionarno nočjo skrajšal prehod iz 1. faze v 2. fazo NREM, kar pomeni, da se je skrajšal prehod iz budnosti v globok spanec. 3. faza NREM je bila daljša in je hkrati vsebovala manj motenj, kar pomeni, da se je spanec bolje ohranjal in bil bolj kvaliteten. Trajanje REM faze se ni spremenilo.

V 3. fazi spanca so zaznali več spalnih vreten, pri čemer so fiziološko značilna spalna vretena v 2. fazi NREM ostala nespremenjena. Spalna vretena so povezana z ohranjanjem deklarativnega spomina. To so potrdili tudi s preverjanjem spomina pred zibajočo nočjo in po njej, saj so ugotovili, da se spomin po zibajočem spancu izboljša.

Zaključki

Raziskava je pokazala, da lahko ritmična senzorična stimulacija (npr. zibanje postelje) preko cele noči izboljša globok spanec in utrdi spomin pri zdravih spečih ljudeh. Zato bi lahko zibanje postelje nekoč nadomestilo terapije pri pacientih z nespečnostjo ali z motnjami razpoloženja. Tudi starejši ljudje velikokrat trpijo zaradi skrajšanega globokega spanca in/ali poslabšanja spomina in zibajoča postelja bi jim omogočila bolj kvaliteten spanec ter posledično bolj kvalitetno življenje.

Povzela: Kristina Colja

Komentar strokovnjakinje

V zadnjih letih je več neodvisnih raziskovalnih skupin preučevalo vpliv ritmične senzorične stimulacije na arhitekturo spanca, predvsem na globok spanec. Globoko spanje, oziroma spanje počasnih valov (frekvence 1-4 Hz in visokih amplitud (nad 75 mikroV)) se je izkazalo za najpomembnejši dejavnik pri odplavljanju beta-amiloida in proteina tau iz centralnega živčevja, kar bi lahko ščitilo pred nevrodegeneracijo. Pričujoča raziskava je pokazala vpliv ritmične senzorične stimulacije na globoko spanje, druge raziskave pa so pokazale tudi vpliv slušne stimulacije s frekvenco 1-4 Hz na poglabljanje počasnih faz spanja. Na temelju teh spoznanj je industrija razvila komercialno dostopne naprave za večanje deleža globokega spanja preko ritmičnega akustičnega signala.

prof. dr. Leja Dolenc Grošelj