zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik
zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik

Dolgi COVID in mikro-strdki

30. novembra 2021

https://zdravaglava.si/wp-content/uploads/2021/11/ZGDolgiCovid.mp3

 

Kot smo že pisali v drugih prispevkih na temo okužbe s SARS-CoV-2 na tem spletišču, je v skoraj dveh letih, ki minevata od prvega pojava virusa na Kitajskem, postalo jasno, da akutna okužba (in z njo povezana bolezen, COVID-19) ne prizadene zgolj dihal, temveč škodljivo vpliva na delovanje številnih organskih sistemov – od živčevja do srca, žilja in  imunskega sistema. Okužba lahko neposredno in posredno, zaradi pretiranega imunskega odziva, privede do razvoja krvnih strdkov po celem telesu, kar v skrajnih primerih lahko vodi do sindroma multiorganske disfunkcije in smrti. Težji primeri COVID-19 so pogostejši pri bolnikih, ki že imajo nekatere kronične bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, rak in srčno-žilne bolezni, vendar pojavnost pri sicer zdravih posameznikih, zlasti ob naraščajočem kroženju virusa v populaciji, žal ni izključena.

Poleg akutne okužbe predstavlja težavo za bolnike tudi t. i. »dolgi COVID« – stanje, pri katerem posamezniki še več mesecev po preboleli okužbi s SARS-CoV-2 tožijo o motečih simptomih, kot so utrujenost, mišična šibkost, bolečine v sklepih, zadihanost, težave s spancem, spominom in koncentracijo, tesnobnost ter depresivno razpoloženje. Dolgi COVID ni omejen zgolj na bolnike s hudim potekom bolezni, saj podatki kažejo, da se lahko pojavi tudi pri tistih, ki so okužbo preboleli brez simptomov. Zakaj do dolgega COVID-a sploh pride, je trenutno še uganka. Skupina znanstvenikov je predpostavila, da se vsaj del odgovora morda skriva v mikro-strdkih, ki se slabše odzivajo na konvencionalne metode raztapljanja. Pri tem so se opirali na izsledke svoje predhodne raziskave, kjer so v krvi bolnikov z akutno okužbo izolirali patološke skupke beljakovin, povezanih s strjevanjem krvi.

Pri poskusu so odvzeli vzorce krvi trem skupinam preiskovancev. Prvo, kontrolno skupino so sestavljali zdravi posamezniki (n=13). Nosečnost, dojenje, prisotnost srčno-žilnih bolezni ali koagulopatij, jemanje antikoagulantnih zdravil in kajenje so predstavljali izključitvene kriterije. V drugi skupini so bili preiskovanci z akutno obliko COVID-19 pred zdravljenjem (n=15) ter posamezniki s sladkorno boleznijo tipa 2 (n=10). V tretji skupini (n=11) pa so bili posamezniki z dolgim COVID-om vsaj dva meseca po akutni okužbi. V času akutne okužbe je bil med njimi eden deležen umetnega predihavanja v sklopu intenzivne nege, pet jih je potrebovalo bolnišnično oskrbo in dodatek kisika, eden je kljub zmerni bolezni ostal doma, štirje pa so imeli zgolj blažje simptome. Raziskovalci so v analizi primerjali viskoznost krvne plazme, aktivacijo krvnih ploščic ter prisotnost z vnetjem povezanih molekul in mikro-strdkov v plazmi in serumu preiskovancev. Večina odklonov v naštetih parametrih, ki odražajo vnetno dogajanje, je bila prisotna le pri preiskovancih z akutnim in dolgim COVID-om – izjemo predstavlja aktivacija krvnih ploščic, ki so jo našli tudi pri preiskovancih s sladkorno boleznijo tipa 2. Pri preiskovancih z akutnim, predvsem pa pri tistih z dolgim COVID-om, so našli tudi bistveno večje količine mikro-strdkov. Ti so bili, za razliko od tistih pri zdravih ljudeh in posameznikih s sladkorno boleznijo tipa 2, bistveno težje razgradljivi s tripsinom, zato so raziskovalci analizirali tudi njihovo beljakovinsko sestavo. Izsledki kažejo na iztirjenje normalnih procesov strjevanja krvi in razgradnje krvnih strdkov. Vztrajna prisotnost z vnetjem povezanih mikro-strdkov pri bolnikih z dolgim COVID-om, ki so s splošnimi slikovnimi metodami le stežka vidni in težko razgradljivi, je po mnenju raziskovalcev vredna pozornosti in nadaljnjih raziskav z večjim številom preiskovancev. Ponovljivost izsledkov bi vsaj delno lahko prispevala k boljšemu razumevanju ozadja vztrajnih simptomov pri dolgem COVID-u ter njihovi razrešitvi z uporabo ustreznih zdravil. Še vedno pa velja, da lahko k bistveno nižji verjetnosti težkega poteka okužbe pomembno in učinkovito prispevamo s cepljenjem, k nižji verjetnosti okužbe (ter posledično pojavu dolgega COVID-a) pa z upoštevanjem osnovnih priporočil o dosledni in pravilni uporabi zaščitnih mask, higieni in razkuževanju rok ter z omejevanjem stikov.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.

Bibliografski podatki o objavi

  • Pretorius E, Vlok M, Venter C, Bezuidenhout JA, Laubscher GJ, Steenkamp J, Kell DB. Persistent clotting protein pathology in Long COVID/Post-Acute Sequelae of COVID-19 (PASC) is accompanied by increased levels of antiplasmin. Cardiovascular Diabetology. 2021;20(172). DOI: 10.1186/s12933-021-01359-7

Kaj pravi znanost?

Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Dejavniki tveganja za zgodnji pojav demence

Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Več
V raziskavi je pri skupini, ki je prejemala deferipon, prišlo do hitrejšega kognitivnega upada.

Vpliv deferipona, vezalca železa, na potek Alzheimerjeve bolezni

V raziskavi je pri skupini, ki je prejemala deferipon, prišlo do hitrejšega kognitivnega upada.

Več
Izsledki majhne raziskave izkazujejo upad sposobnosti nekaterih vidikov sočustvovanja pri bolnikih s klinično diagnozo vedenjske oblike frontotemporalne demence.

Spremembe sposobnosti sočustvovanja pri frontotemporalni demenci

Izsledki majhne raziskave izkazujejo upad sposobnosti nekaterih vidikov sočustvovanja pri bolnikih s klinično diagnozo vedenjske oblike frontotemporalne demence.

Več

Bi radi storili več?

Podprite nas

zdravaglava.si tudi na socialnih omrežjih

Spletišče zdravaglava.si ponuja izbor znanstveno podprtih priporočil za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja. Spletna stran ni nadomestilo za pogovor z zdravnikom, ki posameznikovo zdravstveno stanje najbolje pozna in mu lahko utemeljeno svetuje glede koristi in tveganj pri upoštevanju priporočil. Če imate skrbi ali vprašanja, povezana z zdravjem, vas prosimo, da poiščete zdravniško pomoč.

© 2019 – 2025 Projekt p3Z in program ZDZG

 

ISSN 2820-5073

Zdravaglava.si

Search

Naša spletna stran uporablja piškotke. S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z obiskom se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.Skrij obvestilo