Kot smo že pisali v drugih prispevkih na temo okužbe s SARS-CoV-2 na tem spletišču, je v skoraj dveh letih, ki minevata od prvega pojava virusa na Kitajskem, postalo jasno, da akutna okužba (in z njo povezana bolezen, COVID-19) ne prizadene zgolj dihal, temveč škodljivo vpliva na delovanje številnih organskih sistemov – od živčevja do srca, žilja in  imunskega sistema. Okužba lahko neposredno in posredno, zaradi pretiranega imunskega odziva, privede do razvoja krvnih strdkov po celem telesu, kar v skrajnih primerih lahko vodi do sindroma multiorganske disfunkcije in smrti. Težji primeri COVID-19 so pogostejši pri bolnikih, ki že imajo nekatere kronične bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, rak in srčno-žilne bolezni, vendar pojavnost pri sicer zdravih posameznikih, zlasti ob naraščajočem kroženju virusa v populaciji, žal ni izključena.

Poleg akutne okužbe predstavlja težavo za bolnike tudi t. i. »dolgi COVID« – stanje, pri katerem posamezniki še več mesecev po preboleli okužbi s SARS-CoV-2 tožijo o motečih simptomih, kot so utrujenost, mišična šibkost, bolečine v sklepih, zadihanost, težave s spancem, spominom in koncentracijo, tesnobnost ter depresivno razpoloženje. Dolgi COVID ni omejen zgolj na bolnike s hudim potekom bolezni, saj podatki kažejo, da se lahko pojavi tudi pri tistih, ki so okužbo preboleli brez simptomov. Zakaj do dolgega COVID-a sploh pride, je trenutno še uganka. Skupina znanstvenikov je predpostavila, da se vsaj del odgovora morda skriva v mikro-strdkih, ki se slabše odzivajo na konvencionalne metode raztapljanja. Pri tem so se opirali na izsledke svoje predhodne raziskave, kjer so v krvi bolnikov z akutno okužbo izolirali patološke skupke beljakovin, povezanih s strjevanjem krvi.

Pri poskusu so odvzeli vzorce krvi trem skupinam preiskovancev. Prvo, kontrolno skupino so sestavljali zdravi posamezniki (n=13). Nosečnost, dojenje, prisotnost srčno-žilnih bolezni ali koagulopatij, jemanje antikoagulantnih zdravil in kajenje so predstavljali izključitvene kriterije. V drugi skupini so bili preiskovanci z akutno obliko COVID-19 pred zdravljenjem (n=15) ter posamezniki s sladkorno boleznijo tipa 2 (n=10). V tretji skupini (n=11) pa so bili posamezniki z dolgim COVID-om vsaj dva meseca po akutni okužbi. V času akutne okužbe je bil med njimi eden deležen umetnega predihavanja v sklopu intenzivne nege, pet jih je potrebovalo bolnišnično oskrbo in dodatek kisika, eden je kljub zmerni bolezni ostal doma, štirje pa so imeli zgolj blažje simptome. Raziskovalci so v analizi primerjali viskoznost krvne plazme, aktivacijo krvnih ploščic ter prisotnost z vnetjem povezanih molekul in mikro-strdkov v plazmi in serumu preiskovancev. Večina odklonov v naštetih parametrih, ki odražajo vnetno dogajanje, je bila prisotna le pri preiskovancih z akutnim in dolgim COVID-om – izjemo predstavlja aktivacija krvnih ploščic, ki so jo našli tudi pri preiskovancih s sladkorno boleznijo tipa 2. Pri preiskovancih z akutnim, predvsem pa pri tistih z dolgim COVID-om, so našli tudi bistveno večje količine mikro-strdkov. Ti so bili, za razliko od tistih pri zdravih ljudeh in posameznikih s sladkorno boleznijo tipa 2, bistveno težje razgradljivi s tripsinom, zato so raziskovalci analizirali tudi njihovo beljakovinsko sestavo. Izsledki kažejo na iztirjenje normalnih procesov strjevanja krvi in razgradnje krvnih strdkov. Vztrajna prisotnost z vnetjem povezanih mikro-strdkov pri bolnikih z dolgim COVID-om, ki so s splošnimi slikovnimi metodami le stežka vidni in težko razgradljivi, je po mnenju raziskovalcev vredna pozornosti in nadaljnjih raziskav z večjim številom preiskovancev. Ponovljivost izsledkov bi vsaj delno lahko prispevala k boljšemu razumevanju ozadja vztrajnih simptomov pri dolgem COVID-u ter njihovi razrešitvi z uporabo ustreznih zdravil. Še vedno pa velja, da lahko k bistveno nižji verjetnosti težkega poteka okužbe pomembno in učinkovito prispevamo s cepljenjem, k nižji verjetnosti okužbe (ter posledično pojavu dolgega COVID-a) pa z upoštevanjem osnovnih priporočil o dosledni in pravilni uporabi zaščitnih mask, higieni in razkuževanju rok ter z omejevanjem stikov.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.