Vsaj 150 minut zmerno do visoko intenzivne aerobne vadbe tedensko lahko prispeva h klinično pomembni izgubi maščevja pri odraslih.

Zamenjava dolgotrajnega sedenja z dolgotrajno stojo ni najboljši pristop za zmanjševanje srčno-žilne ogroženosti, saj lahko prispeva k višjemu tveganju za ortostatske obtočne motnje.

Če na delovnem mestu pretežno sedimo, lahko tveganje za zdravstvene zaplete zmanjšamo z aktivnimi premori in vključevanjem prostočasne telesne dejavnosti v svoj vsakdan.

Novo poročilo komisije znanstvene revije Lancet kaže, da lahko s 14 dejavniki življenjskega sloga preprečimo skoraj polovico (45 %) novih primerov demence.

Zdi se, da so nekateri ukrepi za zajezitev širjenja COVID-19 pomembno prispevali k upadu telesne pripravljenosti otrok.

Telesna vadba se je v velikem krovnem pregledu izkazala kot učinkovit način lajšanja simptomov depresije in tesnobnosti.

Izsledki raziskave kažejo, da lahko višji delež puste telesne mase prispeva k nižjemu tveganju za Alzheimerjevo bolezen.

Intenzivnejša telesna dejavnost bi lahko pomagala pri preprečevanju in lajšanju kronične bolečine.

Vseživljenjsko treniranje vzdržljivostnih športov ni povezano z nižjo pojavnostjo koronarne ateroskleroze kot manj aktiven, a še vedno zdrav življenjski slog.

Izsledki kažejo, da večje število korakov dnevno sovpada z nižjim tveganjem za pojav demence in umrljivost.

V raziskavi se je stopnja zaščitnih učinkov življenjskega sloga na ohranjanje umskih sposobnosti razlikovala glede na spol in nosilstvo gena za APOE4.

Odkritje presnovka, ki nastaja med telovadbo in zavira apetit, ponuja uvid v mehanizme nadzora hranjenja in odpira možnost razvoja novih zdravil.

Srčno-žilne bolezni so neodvisni in ključni dejavnik tveganja za kasnejši razvoj demence, ki morda celo presega dedno obremenjenost.

Visoko in zmerno intenzivna vadba ugodno vplivata na izgubo maščevja tudi brez sočasne izgube telesne mase.

Vadba za moč morda lahko izboljša umske sposobnosti, pred pripravo priporočil pa je nujna izvedba dodatnih, ustrezno zasnovanih raziskav.

Nadzorovana vadba med nosečnostjo je lahko koristna za preprečevanje predporodne depresije.

Telesna dejavnost v starosti morda lahko izboljša celovitost povezav med živčnimi celicami.

Izpostavljenost onesnaženemu zraku lahko zmanjša ugodne vplive telesne dejavnosti na zdravje možganov.

Izsledki raziskave ne podpirajo povezave med večjo telesno aktivnostjo in boljšimi kognitivnimi izidi pri ženskah srednjih let.

V oskrbo bolnikov z omenjeno obliko demence je smiselno vključevati zmerno telesno dejavnost vse dotlej, dokler so jo bolniki sposobni varno izvajati.

Telesna aktivnost izboljša kvaliteto življenja, simptome depresije in spoznavnih sposobnosti v primeru kroničnih bolezni možganov.

S telesno vadbo lahko omilimo škodljive učinke sedenja na zdravje.

Aerobna vadba pri sicer neaktivnih zdravih odraslih izboljša izvršilne funkcije.

Zmerna aerobna vadba lahko izboljša kognitivno delovanje in kakovost spanca ter omili simptome depresije.

Rezultati so pokazali povezavo med fizično dejavnostjo in nižjim tveganjem za razvoj demence. 

Telesna dejavnost zmanjša občutek tesnobe in pripomore k boljši samopodobi. Uspešna je tudi pri zdravljenju simptomov anksiozne motnje.

Pretežno neaktiven življenjski slog lahko vpliva na zdravje in spodbuja nastanek kroničnih bolezni.

Skupina kanadskih strokovnjakov je v sodelovanju z zdravniki in nosečnicami pripravila skupek priporočil za izvajanje telesne dejavnosti v nosečnosti.

Že malo telesne dejavnosti koristi zdravju, več pa je le še bolje.

Raziskave kažejo, da je za boljši izkoristek aktivnosti potrebno obremenitve prilagoditi začetni telesni pripravljenosti.