Izhodišča in namen raziskave

Znano je, da redna telesna dejavnost srčno-žilnemu zdravju neposredno koristi z izboljšanjem ravni in deležev krvnih maščob in uravnavanjem krvnega tlaka, posredno pa tudi z zmanjšanjem tveganja za razvoj sladkorne bolezni in miokardnega infarkta. Kljub temu nekatere nedavne raziskave poročajo o navidezno paradoksni najdbi: večji pojavnosti aterosklerotičnih leh v koronarnih arterijah treniranih športnikov v primerjavi z zdravimi kontrolami. Pri športnikih naj bi bili aterosklerotični plaki relativno bolj kalcinirani, kar je povezano z nižjim tveganjem za srčno-žilne zaplete, vendar omenjene raziskave ne poročajo o absolutni pojavnosti nekalciniranih in mešanih aterosklerotičnih sprememb pri eni in drugi skupini, zato njihova enaka ali celo večja pojavnost pri športnikih v primerjavi s kontrolnimi posamezniki ni izključena. Avtorji povzete raziskave so primerjali absolutno in relativno pojavnost ter vrsto aterosklerotičnih leh v koronarnih arterijah pri vseživljenjskih in dolgoletnih vzdržljivostnih športnikih v primerjavi z zdravimi, aktivnimi posamezniki, ki niso redno trenirali vzdržljivostnih športov.

Metodologija

V presečno raziskavo so vključili 605 preiskovancev, naključno izbranih iz siceršnjega vzorca prospektivne opazovalne raziskave Master@Heart (Master Athlete’s Heart). Vključeni preiskovanci so bili moški, stari med 45 in 7 0 let, brez srčno-žilnih ali sladkorne bolezni, povišanih vrednosti serumskega holesterola in povišanega krvnega tlaka ter vseživljenjski nekadilci z indeksom telesne mase pod 27,2 kg/m². Raziskovalci so pri vzorčenju upoštevali starost, pri kateri so trenirani preiskovanci začeli z rednim izvajanjem vzdržljivostnih športov (tedensko vsaj osem ur kolesarjenja oziroma kombinacije kolesarjenja, teka in plavanja ali vsaj šest ur teka), in jih na podlagi tega uvrstili v podskupini vseživljenjskih vzdržljivostnih športnikov (ki so s treningom začeli pri starosti, nižji od 30 let) in dolgoletnih vzdržljivostnih športnikov (ki pričeli trenirati pri starosti med 31 in 40 let). Kontrolni preiskovanci so tedensko izvajali do tri ure telesne dejavnosti in pred vključitvijo v raziskavo niso redno trenirali vzdržljivostnih športov.

Vsem preiskovancem so z dvoenergijsko rentgensko absorpciometrijo izmerili delež maščobnega tkiva in s cikloergometrijo določili njihovo aerobno kapaciteto. Prisotnost, število, vrsto in lokacijo aterosklerotičnih leh v koronarnih arterijah so določili z uporabo računalniške tomografske angiografije, specialisti, ki so odčitali izvide, pa niso vedeli, v katero skupino je bil uvrščen posamezni preiskovanec. Raziskovalci so domnevali, da bo pojavnost nekalciniranih aterosklerotičnih leh najnižja pri vseživljenjskih vzdržljivostnih športnikih in najvišja pri zdravih kontrolnih posameznikih, pri statistični analizi pa so poleg starosti upoštevali tudi indeks telesne mase, izmerjene vrednosti sistolnega in diastolnega krvnega tlaka, celokupnega in LDL-holesterola, glikiranega hemoglobina in družinsko anamnezo bolezni koronarnih arterij.

Rezultati

Ob izvedbi testiranj in meritev so raziskovalci iz zbranega vzorca na podlagi izključitvenih kriterijev izločili 47 posameznikov, zato jih je bilo v končno analizo vključenih 558. Od tega jih je bilo 191 vseživljenjskih vzdržljivostnih športnikov, 191 dolgoletnih vzdržljivostnih športnikov in 176 zdravih kontrolnih preiskovancev. Povprečna starost vključenih preiskovancev je znašala 56 let in se med skupinami ni bistveno razlikovala. Med skupinami tudi ni bilo pomembnih razlik v izmerjenem krvnem tlaku, lipidnem profilu in vrednostih glikiranega hemoglobina, razlikovale pa so se v povprečnem indeksu telesne mase in deležu maščobnega tkiva, ki sta bila pri obeh skupinah športnikov nižja kot pri kontrolni skupini. Obe skupini športnikov sta imeli tudi medsebojno primerljivo in statistično značilno višjo aerobno kapaciteto od kontrolne skupine.

Vseživljenjski vzdržljivostni športniki so imeli v primerjavi s kontrolnimi posamezniki več aterosklerotičnih leh v koronarnih arterijah in značilno večje razmerje obetov za pojav kalciniranih, mešanih ali nekalciniranih aterosklerotičnih plakov. V primerjavi z dolgoletnimi vzdržljivostnimi športniki so imeli tudi večjo pojavnost več kot 50-odstotne zožitve koronarnih arterij, obenem pa je bilo razmerje obetov za pojav »ranljivih« aterosklerotičnih leh (ki so povezane z največjim tveganjem za akutne srčno-žilne zaplete) pri vseživljenjskih vzdržljivostnih športnikih v primerjavi s kontrolnimi posamezniki najnižje.

Zaključki

Avtorji na podlagi izsledkov (v nasprotju s svojo izhodiščno domnevo) sklepajo, da vseživljenjsko treniranje vzdržljivostnih športov ni povezano z nižjo pojavnostjo aterosklerotičnih leh kot manj aktiven, a še vedno zdrav življenjski slog. Opozarjajo, da zaradi presečne narave raziskave ne morejo sklepati o razlikah v pojavnosti morebitnih kasnejših srčno-žilnih zapletov pri vključenih skupinah. Izpostavljajo, da izsledkov tudi ni mogoče posploševati izven preučevane populacije zaradi strogih izključitvenih kriterijev, ki so zagotavljali, da so bili kontrolni posamezniki, četudi ne nujno športniki, vseeno brez pomembnih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni in v relativno dobri kondiciji. Med prednostmi raziskave izpostavljajo izvedbo naključnega vzorčenja, ki je zmanjšala verjetnost pristranosti, med slabostmi pa dejstvo, da so bili vsi vključeni preiskovanci moškega spola. Slednje je posledica dejstva, da je tveganje za srčno-žilne zaplete pri ženskah bistveno nižje, zato bi vključevanje preiskovank lahko zmanjšalo t. i. statistično moč raziskave oziroma verjetnost za zaznavo morebitne povezave med trajanjem udejstvovanja v vzdržljivostnih športih in pojavnostjo koronarne ateroskleroze, vendar ta izbor dodatno omejuje možnost posploševanja izsledkov na širšo populacijo. Avtorji zato priporočajo preverbo poročanih izsledkov z longitudinalnimi raziskavami, ki bi vključevale bolj raznolike vzorce.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.

Komentar strokovnjaka

Leta 2008 so nemški avtorji opisali, da imajo rekreativni maratonski tekači, ki so starejši od 50 let, več kalcinacij v svojih koronarnih arterijah kot njihovi manj aktivni vrstniki s podobnimi klasičnimi dejavniki tveganja (normalen krvni tlak, relativno nizka raven LDL-holesterola, nekajenje,  odsotnost sladkorne bolezni, normalen indeks telesne mase) (doi:10.1093/eurheartj/ehn163). V strokovnih krogih so dolgo potekale polemike, ali gre pri starejših športnikih za pravo aterosklerozo, ali za posebno obliko s stabilnimi, kalciniranimi lehami, ki ne predstavlja nevarnosti za pojav srčnega infarkta. Zmerna količina telesne vadbe nedvomno koristi srcu in žilam, zato je bilo težko sprejeti dejstvo, da več vadbe ne pomeni tudi večje koristi za zdravje. Smernice Evropskega združenja za kardiologijo priporočajo tedensko vsaj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti ali 75 minut intenzivne dejavnosti, vzdržljivostni atleti pa vadijo vsaj 10-krat toliko in nekateri veteranski atleti takšen obseg vadbe vzdržujejo dolga desetletja. V zadnjih letih se nakazuje, da starejše osebe, ki opravijo največ vzdržljivostne vadbe, nimajo več prednosti v preživetju pred splošno populacijo, čeprav je podatkov o srčno-žilnih zapletih pri športno-rekreativnih veteranih razmeroma malo. Veterani vzdržljivostne vadbe pa imajo pogosto močno kalcinirane koronarne arterije in neredko znake fibroze v srčni mišici (doi:10.1093/eurheartj/ehab095).  Raziskava De Bosscherja in sodelavcev (doi: 10.1093/eurheartj/ehad152) kaže, da je dolgotrajna,  intenzivna vzdržljivostna vadba neodvisen dejavnik tveganja za koronarno aterosklerozo. Kri po koronarnih arterijah teče takrat, ko se srce razteza – med srčno diastolo.  Med telesnim naporom je diastola kratka in kri teče hitro, kar povzroča velike strižne sile na arterijsko steno. Pulzirajoč, hiter tok po koronarnih arterijah med kratko diastolo, v ritmu 150-180/min, pod velikim tlakom med telesnim naporom, aktivira vnetne celice v žilni steni in pospešuje aterosklerozo. Spoznavamo torej, da imajo učinki telesne dejavnosti obliko obrnjene črke J. Najslabša je telesna nedejavnost, dolgoletna zelo intenzivna vadba pa tudi ne koristi koronarnim arterijam in srčni mišici. Tako kot na vseh drugih področjih tudi v športni kardiologiji spoznavamo, da je najboljša zmernost.

prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.